Pred plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta v Strasbourgu so evropski poslanci Romana Jordan Cizelj (EPP/SDS), Lojze Peterle (EPP/NSi), Milan Zver (EPP/SDS) in Jelko Kacin (ALDE/LDS) na novinarski konferenci predstavili glavne vsebinske razprave in dokumente januarske seje.

Madžarska bo v ospredju plenarnega zasedanja
Zver je pojasnil, da bodo najodmevnejše teme plenarnega zasedanja obravnava madžarskega zakona o medijih, ki naj bi krčil medijsko svobodo, in madžarske prednostne naloge pri predsedovanju Evropski uniji, ki jih je predstavil njihov premier Viktor Orban. Ta je Zveru o madžarskem medijskem zakonu povedal, da se mu zdi nenavadno, da se govori o omejevanju medijske svobode v povezavi s stranko Fidesz, saj naj bi prav ta stranka prinesla na madžarsko avtonomijo medijem.

Trdi, da so socialisti sposobni produciranja takšnih afer, kot se je to po njegovem mnenju pokazalo že v preteklosti. Razlogi za to naj bi tičali v krizi identitete ne samo v posameznih državah, temveč tudi na evropski ravni. S produciranjem afer naj bi zato poskušali preusmerjati pozornost.

Jelko Kacin: Srbija je napredovala
Kacin je bil kritičen do madžarskega medijskega zakona in se ni strinjal z Zverom, da gre za afero, ki so jo sproducirali socialisti. Povedal je, da Evropska unija državam kandidatkam postavlja zelo visoke standarde za vstop v Unijo, potem pa se dogaja, da države, ko vstopijo v EU, "korakajo nazaj". Kacin je spregovoril tudi o predlogu stabilizacijsko-približevalnega sporazuma s Srbijo, ki ga morajo za začetek veljavnosti ratificirati še vse države članice.

Kacin, ki bo na zasedanju poročal o predlogu, meni, da je Srbija napredovala predvsem v boju proti kriminalu in korupciji. Glede odločitve Srbije, da bojkotira podelitev Nobelove nagrade za mir Liuju Šjaoboju, zaprtemu borcu za človekove pravice na Kitajskem, pa je povedal, da te poteze EU ne bo spregledal. Kljub temu je države članice pozval, da ratificirajo stabilizacijsko-približevalni sporazum s Srbijo.

Lojze Peterle bo pozornost usmeril na zdravstveno problematiko
Jordan Cizljeva je predstavila dve vsebini, ki sta povezani z njenim nastopom na plenarnem zasedanju, in sicer je spregovorila o direktivi o odlaganju jedrskih odpadkov in oskrbi z jedrskim gorivom, za katero načrtuje, da bo končana še letos, in o področju podnebnih sprememb, na katerem EU načrtuje, da bo do leta 2020 za 20 odstotkov znižala izpuste toplogrednih plinov.

Peterle je zatrdil, da se bo v letošnjem letu posvečal predvsem problematiki zdravja. Kot pravi, si želi, da bi se parlament še močneje boril proti prvemu zdravstvenemu izzivu - raku. Posvetil se bo tudi zgodnjemu odkrivanju hepatitisa, ki lahko po njegovem mnenju prepreči številne hude bolezni. Izrazil je tudi zadovoljstvo, ker bo na plenarnem zasedanju drugo branje direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu, ki naj bi olajšala ne le mednarodni pretok pacientov, temveč tudi znanja.

"Če ima članica višje standarde od določenih, ji ni treba ničesar spreminjati"
Evropski poslanci so nekaj besed namenili tudi nameravani ukinitvi obvezne garancije pri nakupu tehničnih izdelkov. Kacin je povedal, da je razlika med obvezno garancijo in med stvarno napako, ki je t. i. evropska garancija, v tem, da imamo pri obvezni garanciji pravico do novega izdelka, če je izdelek, ki smo ga kupili v okvari, kar pa pri uveljavljanju stvarne napake naj ne bi bilo mogoče. "Kaj mi koristi, če kupim televizijski sprejemnik v času svetovnega prvenstva, pa mi ga nato vzamejo na servis in mi ga potem vrnejo čez 45 dni. Nič mi ne koristi," je slikovito pojasnil svoje stališče.

"V direktivi jasno piše, da če ima država članica višje standarde, kot je zapisano v direktivi, ji ni treba ničesar popravljati," je ob tem dodala Jordan Cizljeva.