Ker Slovenci ne veljamo za najboljše poznavalce evropske politike, ki se v veliki meri kroji prav v EP-ju, predstavitev političnih skupin in t. i. skupine drugih, torej neodvisnih poslancev, gotovo ne bo odveč.

Skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in Evropskih demokratov
V sedmem sklicu EP-ja bo znova najmočnejša desnica, zastopana predvsem v skupini Evropske ljudske stranke in Evropskih demokratov (EPP-ED). EPP-ED, ki v Bruslju in Strasbourgu nad drugimi prevladuje že vse od leta 1999, združuje krščanske demokrate, konservativce in druge sredinske in desnosredinske politične sile iz vseh držav članic EU-ja. Skupina je bila ustanovljena junija 1953 kot skupina krščanskih demokratov v okviru Enotne skupščine Evropske skupnosti za premog in jeklo in je odigrala osrednjo vlogo v vseh razvojnih stopnjah EU-ja, od njegovih začetkov pa vse do danes.

Glavna cilja skupine sta, tako piše na njeni spletni strani, nasprotovanje političnim prioritetam levice v Evropi in prizadevanje za bolj konkurenčno in demokratično Evropo, bližjo državljanom.

Skupina socialdemokratov v Evropskem parlamentu
Druga največja bo tudi v novem mandatu ostala skupina Socialdemokratov v EP-ju (PES), ki združuje evropske socialistične, socialdemokratske in laburistične stranke iz sedemindvajseterice, Evrope in Norveške ter pridruženih članic in opazovalk. Tudi zametke PES-a zasledimo že v letu 1953, ko se je 23 socialdemokratskih predstavnikov v 78-članskem Skupnem svetu Evropske skupnosti za premog in železo odločilo za usklajeno delovanje in glasovanje in s tem namenom v Luksemburgu ustanovilo koordincijsko telo in sekretariat.

Dozdajšnji predstavniki skupine poudarjajo, da cilje prvotnega skupnega programa med njihovimi prioritetami najdemo tudi danes. To so univerzalna pravica do dostojnega dela, odprava vsakršnih diskriminacij, zagotavljanje miru in stabilnosti, ohranjanje okolja in skrb za zdravje ljudi, poleg tega pa še spreminjanje EU-ja v smeri večje demokratičnosti in transparentnosti.

Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo
Glede na to, da so se na volitvah za EPP in PES uvrstili liberalci, bo uspešno zastopana tudi skupina Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE). Skupina je nastala poleti 2004 z združitvijo Evropske liberalne demokratske in reformistične stranke ter Evropske demokratske stranke. Socialno naravnani liberalci so pri tem združili moči z demokrati, oprtimi na krščanskosocialne evropske tradicije.

Temeljno poslanstvo skupine je sprostiti polno zmogljivost Unije in vseh njenih prebivalcev na temeljnih načelih svobode, demokracije, prava, spoštovanja človekovih pravic, svobodnem podjetništvu in enakih možnostih.

Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze
Glede na bruseljske projekcije bo četrta največja politična skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze (Zeleni/EFA). Po novem jo bo zastopalo več poslancev kot v prejšnjem mandatu in bo tako po velikosti napredovala po lestvici navzgor. Parlamentarna skupina je sicer nastala leta 1999, sestavljajo pa jo predstavniki Zelenih ter predstavniki narodov, ki nimajo lastne države.

Zeleni/EFA svoje osrednje poslanstvo vidijo v prizadevanju za spoštovanje temeljnih človekovih pravic in za okolijsko ozaveščenost. Doseči želijo poglobitev demokracije z decentralizacijo in neposredno udeleženostjo ljudi pri odločanju o vprašanjih, ki jih zadevajo. V tem smislu si prizadevajo, da bi bila Evropska komisija v vsem odgovorna EP-ju. Po njihovem mnenju bi bila potrebna tudi preusmeritev EU-ja, ki je trenutno prezaposlen z gospodarskimi vprašanji, zapostavljene pa so družbene, kulturne in ekološke vrednote.

Skupina združenje za Evropo narodov
Sledi skupina Združenje za Evropo narodov (UEN), ki bo, kot kaže, po številu svojih predstavnikov nazadovala. UEN vključuje evropske desničarske stranke, njeno ideologijo pa se opredeljuje kot nacionalistično-konservativno, čeprav se stranke znotraj nje po usmerjenosti vendarle nekoliko razlikujejo, kar povzroča precej trenj in nesoglasij.

UEN poudarja individualnost človeka, zavzema pa se predvsem za ohranjanje kulturne in jezikovne raznolikosti. Ob tem velik pomen pripisuje tudi tradiciji, družini kot središču družbe, svetosti življenja in državi blaginje.

Konfederalna skupina Evropske združene levice - Zelene nordijske levice
Šesto mesto bo glede na število poslanskih sedežev zadržala Konfederalna skupina združene levice/Nordijska zelena levica (GUE/NGL), ki združuje levo usmerjene stranke, tradicionalne komunistične stranke, reformirane stranke in združene levičarske skupine. V okviru skupine deluje tudi Nordijska zelena levica, ki je posebna skupina skandinavskih strank.

GUE/NGL sicer podpira evropsko integracijo, a v drugačni obliki, kot jo vodi EU. Med najbolj pereča vprašanja uvršča problematiko nezaposlenosti, zmanjševanje pravic delavcev, (ne)spoštovanje okolijskih vrednot in politiko do azilantov. Evropa bi namreč morala po mnenju predstavnikov te politične skupine postati družba, v kateri se uveljavljajo enake pravice za vse državljane na vseh ravneh družbenega in političnega življenja, ter družba, ki skrbi tudi za priseljence iz drugih držav, ki so v povezavo prišli, da bi ubežali revščini v svojih državah.

Skupina Neodvisnost/Demokracija
Na repu se bo znova znašla skupina Neodvisnost/Demokracija (IND/DEM). IND/DEM združuje evroskeptike, kritike EU-ja in evrorealiste. Kot svoj glavni cilj so si njeni dozdajšnji predstavniki zastavili zavrnitev pogodbe, ki naj bi postala evropska ustava, in nasprotovanje vsem oblikam centralizma.

Prepričani so, da demokracijo lahko zakonito uveljavljamo le znotraj nacionalnih držav in parlamentov. Po njihovem mnenju evropskega naroda ni in zato ostro nasprotujejo vsaki evropski ustavi, ker bi ta še poslabšala trenutno centralistično ureditev EU-ja. V skladu s tem predlagajo, da se vsak narod EU-ja na referendumu v svoji državi ločeno izreče o pogodbi, kot je na primer Lizbonska.

Neodvisni poslanci
Skupina drugih oziroma neodvisnih evropskih poslancev se je v primerjavi s prejšnjim mandatom bistveno povečala in vključuje tudi skrajne desničarje, ki so se letos precej okrepili in so večinoma nakazali, da se ne bodo povezovali z drugimi političnimi skupinami.

Novoizvoljeni Evropski parlament se bo na svoji prvi seji sestal sredi julija v Strasbourgu. V novi sestavi bo imel 736 poslancev, če bo začela veljati Lizbonska pogodba, pa se bo njihovo število povečalo na 754.

Viri:
MMC RTV Slovenija
STA

Marjetka Nared
marjetka.nared@rtvslo.si