V zadnjem trimesečju lani je bila rast BDP-ja po desezoniranih podatkih v medletni primerjavi 1,9-odstotna, po nedesezoniranih podatkih pa 2,1-odstotna. Na četrtletni ravni pa je bila rast v zadnjem lanskem četrtletju 0,5-odstotna.

Kot poudarjajo na statističnem uradu, v začetku letošnjega leta ni bilo izrazitih sprememb v strukturi gospodarske rasti. Izvozno povpraševanje tako še naprej ostaja glavno gonilo rasti BDP+-ja.

Uvoz se krepi hitreje kot izvoz
Izvoz blaga in storitev se je tako v prvih treh mesecih na letni realno zvišal za 10,6 odstotka in s tem še okrepil dinamiko rasti glede na predhodna četrtletja. V zadnjem lanskem trimesečju je bila rast izvoza le 6,6-odstotna.

Hkrati s krepitvijo rasti izvoza se povečuje tudi rast uvoza. Ta se je glede na začetek lanskega leta realno zvišal za 11,1 odstotka. Posledično je saldo menjave blaga in storitev s tujino na gospodarsko rast vplival rahlo negativno (-0,2 odstotne točke).

Zmanjševanje naložb v gradbene objekte
Rast domače porabe je bila medtem v prvem četrtletju podobna kot ob koncu lanskega leta in je v primerjavi z istim obdobjem lani znašala 2,2 odstotka. Rast celotnih bruto investicij je bila nekoliko višja kot v predhodnih četrtletjih, a je k temu prispevalo predvsem povečevanje zalog. To je k rasti prispevalo kar 2,3 odstotne točke.

Bruto naložbe v osnovna sredstva se medtem že deseto četrtletje zapored zmanjšujejo. V prvih treh mesecih so bile za 6,1 odstotka manjše kot v prvem četrtletju 2010. Zmanjševanje bruto naložb v osnovna sredstva je predvsem posledica nadaljevanja izrazitega zmanjševanja naložb v gradbene objekte.