Precejšen del prebivalstva, ki je imel prej dohodke iz delovnega razmerja, se je namreč preselil v tisto skupino prebivalcev, ki prejema dohodke iz socialnih transferjev. Zaradi zmanjševanja zaposlenosti in povečanja brezposelnosti se je prvič, odkar te podatke spremlja Urad za makroekonomske analize in razvoj, zmanjšal realni razpoložljivi dohodek prebivalstva, je dejal Boštjan Vasle, ki je predstavljal Poročilo o razvoju 2011.

Pozitivno: Tveganje revščine enako
Kljub vsemu pa je to obdobje prineslo tudi nekaj dobrih rezultatov. Tako se niso povečevale neenakosti v dohodkih, plačah in dostopnosti do nekaterih storitev, prav tako pa se ni povečalo tveganje revščine, je dejal Vasle. Umar kot pozitivne ocenjuje tudi spremembe, ki jih je vlada sprejela ali pa jih pripravlja na področju sistemov socialne zaščite, med njimi pokojninsko in zdravstveno reformo.

BDP - Slovenija se od cilja oddaljuje
V času krize se je BDP na prebivalca po kupni moči v Sloveniji v primerjavi z EU-jem zmanjšal in znaša 88 odstotkov povprečnega evropskega BDP-ja. To pomeni, da sej Slovenija oddaljila od cilja doseganja povprečne razvitosti EU-ja, kar se bo po napovedih Umarja nadaljevalo tudi letos. Razlog za to je znova v zaposlenosti, drugi pa je produktivnost. Slovenija, ki v zaposlenosti sicer pozitivno odstopa od EU-ja, namreč zaostaja v produktivnosti, kar je, po Vasletovem mnenju, posledica preskromnih sprememb v tehnološko zahtevnih dejavnostih in uporabi dejavnikov znanja. Gre za proces, ki traja že nekaj let in je posledica delovanja širše družbe, ne samo vlade, je še dodal.

Podjetja najmanj dobičkonosna v EU-ju?
Slovensko gospodarstvo se tako sooča s poslabšanjem konkurenčnosti in poslabšanjem dostopnosti do finančnih virov. Razlog je v rasti stroškov dela zaradi zvišanja minimalnih plač in visoke davčne obremenitve podjetij. Visoki stroški so zmanjšali dobičkonosnost slovenskih podjetij, ki je najvišje na celotnem evropskem prostoru.

Poslabšali so se tudi rezultati na področju javnih financ, kjer "živimo s proračunskimi primanjkljaji, ki so nekajkrat večji, kot so bili pred krizo. Močno se je povečala zadolženost države," je pojasnil Vasle, ki ocenjuje, da bo dolg po koncu krize znašal 40 odstotkov BDP-ja (pred krizo 23 odstotkov).

Kaj nam preostane? Strukturne spremembe
Poročilo kaže, da so Sloveniji za reševanje situacije ostale le še strukturne spremembe, ki naj bi se po Vasletovem mnenju zgodile na treh področjih: spremembe, ki bodo vplivale na konkurenčno sposobnost slovenskega gospodarstva, prilagoditve na področju socialnih sistemov, kot so pokojninski in zdravstveni ter sistem dolgotrajne oskrbe, ter konsolidacija javnih financ.

Premier Borut Pahor je v odzivu na poročilo dejal, da se je vlada pri spopadanju s krizo odločila, da bo v prvih dveh letih mandata na račun konkurenčnosti s sprejetimi ukrepi zadržala visoko stopnjo socialne povezanosti, v drugih dveh letih pa jih nato nadgradila s strukturnimi reformami, ki bodo prispevale tudi k večji konkurenčnosti Slovenije. Omenil je pokojninsko in zdravstveno reformo ter novelo zakona o delovnih razmerjih.