Poslovanje banke v 100-odstotni državni lasti je tako bistveno boljše kot v istem obdobju lani. Skupina NLB je namreč v lanskem prvem polletju pridelala 91,2 milijona evrov čiste izgube, matična banka pa 85,8 milijona evrov čiste izgube.
Čisti obrestni prihodki na ravni skupine so bili s 162,3 milijona evrov 21,5 odstotka višji kot pred letom dni, na ravni NLB-ja pa so prihodke v medletni primerjavi presegli za 35 odstotkov - znašali so 114,3 milijona evrov. Čisti neobrestni prihodki pa so na ravni skupine znašali 88,6 milijona evrov (+34,6 odstotka), na ravni matične banke pa 70,9 milijona evrov (+32,6 odstotka). Del tega, skupaj okoli 14 milijonov evrov, sta prispevali prodaja obveznic države ter deleža v Mercatorju.
Več kot polovico manj rezervacij
Stroške je banka oklestila za 5,9 odstotka na 96,7 milijona evrov, na ravni skupine pa so bili nižji za 7,2 odstotka in so dosegli 150,2 milijona evrov. K boljšemu rezultatu so pomagali tudi občutno nižji stroški oslabitev in rezervacij. Ti so na ravni skupine več kot prepolovili (-54,5 odstotka) na 66 milijonov evrov, na ravni NLB-ja pa so bili manjši za 59,4 odstotka in so znašali53,4 milijona evrov.

Nadzorni svet NLB-ja je tako že sinoči izrazil zadovoljstvo nad doseženimi rezultati, seznanil pa se je tudi z domnevnimi nepravilnostmi pri sklepanju depozitne pogodbe s članom uprave Nimom Motazedom spomladi lani. V zvezi s tem je ugotovil, da ni bilo storjene napake.

Medja zadovoljen s poslovanjem
Predsednik uprave banke Janko Medja je ob predstavitvi rezultatov pojasnil, da je polletni dobiček v okoli tretjini posledica državne dokapitalizacije, v tretjini znižanja stroškov ter v tretjini aktivnosti pri prihodkih in optimizaciji cenovne politike. Banka pri napovedi čistega dobička v celotnem letu ostaja pri 16 milijonih evrov.

Kakovost portfelja je nekoliko boljša kot konec lanskega leta, predvsem pa je stabilna, je dejal Medja in dodal, da se je bistveno povečala pokritost slabih naložb z rezervacijami, delež slabih posojil pa se je malenkost znižal.

Delež slabih posojil je na ravni skupine ob polletju znašal 25 odstotkov, v banki pa nekaj pod 20 odstotkov. Pokritje z rezervacijami je na ravni skupine znašalo nad 70 odstotkov, na ravni banke pa nad 73 odstotkov.

NLB se bo usmeril na majhna in mikropodjetja
NLB je eden ključnih elementov prestrukturiranja slovenskega gospodarstva, pa je poudaril član uprave Blaž Brodnjak in dodal, da so uspešno končali prestrukturiranje Mercatorja in posledično Pivovarne Laško, med uspešnimi primeri je navedel tudi Trimo. "Na nekaj največjih primerih smo uspeli dokazati, da bančni sistem deluje," je prepričan. Banki zaupa vedno večji del gospodarstva, je pristavil.

"NLB želi postati vodilni na trgu pri malih in mikropodjetjih in bo postal ena gonilnih sil na področju razvoja podjetništva," je napovedal Medja. Eden od korakov za to bo odprtje centov inovativnega podjetništva, v katerih bodo ponujali rešitve delitve delovnega prostora različnih samostojnih podjetnikov ali ustvarjalcev.

Več deset milijonov tožbenih zahtevkov, tudi od Kramarja
V okviru pregleda preteklega delovanja banke prek kazenskih ovadb zahteva okoli 50 milijonov evrov povrnitve škode, v okviru civilnih tožb pa še dodatnih osem milijonov evrov odškodnin.

Stroški teh postopkov se nanašajo na višino odškodnine in sodne takse; znašajo nekaj deset tisoč evrov, odškodninski zahtevki pa več milijonov evrov, je dejal. "Ekonomska učinkovitost v teh primerih sploh ne more biti vprašanje. Vprašanje tu je poleg vračila škode, kolikor se je bo dalo ugotoviti, tudi integriteta in preventivno delovanje, da se v prihodnosti določene stvari ne bodo ponavljale," je povedal Medja.

Potrdil je tudi, da so ugotovili večmilijonsko oškodovanje v primeru financiranja prevzema Viator & Vektorja v času uprave Marjana Kramarja. Preiskava je prišla do "zelo močnih zaključkov, da je odgovornost na članih uprave", zato se je sedanja uprava odločila za odškodninsko tožbo. Medja po tem, ko bo končan pregled preteklih praks, pričakuje še kakšen primer.

Nič narobe z Motazedovim depozitom
Medja je sicer po poročanju novinarke Radia Slovenija Urške Jereb Brankovič že pred objavo rezultatov pojasnil, da spodbudne številke niso posledica enkratnih dogodkov: "Že v teh šestih mesecih se vidi, da je osnovno poslovanje s strankami - posojila, depoziti ... - ne le stabilno, ampak se kar nekaj mesecev počasi izboljšuje." Od skupno 700 načrtovanih bo brez dela ostalo še 175 zaposlenih, večina pa bo oz. je odšla prek mehkih ukrepov.

In še domnevne nepravilnosti pri dodeljevanju obrestne mere za depozit članu uprave? Nadzorni svet je včeraj ugotovil, da v zvezi s tem ni bilo napak. Medja pa je pojasnil, da se je Nima Motazed o 100.000 evrih depozita dogovarjal aprila 2013, denar je bil nakazan maja, vmes pa so se znižale obresti.
In čeprav so najprej sprejeli sklep, da velja višja obrestna mera, so ga nato spremenili: "In je (uprava) sklep preklicala takoj in zaradi tega ni prišlo do popolnoma nobene nepravilnosti." S poročilom, povezanim z omenjenim depozitom, je NLB sicer seznanil tudi Banko Slovenije.