Po besedah predsednika uprave NLB-ja Janka Medje sta uprava in nadzorni svet predlagala spremembe statuta, ki bi v določeni meri poenostavile odločanje in v določenih primerih tudi povečale pooblastila upravi, da ne bi bilo treba pridobivati soglasij nadzornega sveta.

Med spremembami je izpostavil določilo iz časa, ko je bila delničarka še belgijska banka KBC, in sicer je bilo treba zaradi dogovora med KBC-jem in državo za nekatere odločitve, "ki so v normalnih družbah stvar uprave", pridobiti soglasje nadzornega sveta, če uprava ni bila soglasna.

"Tega zdaj ni več, uprava normalno odloča. Prizadevamo si odločati soglasno, lahko pa zdaj odločamo z večino glasov članov uprave," je dejal in dodal, da je to najpomembnejša poenostavitev, ki jim omogoča normalno vodenje. Nekaterih predlogov vodstva banke država ni sprejela, z obrazložitvijo, da bi bil statut neusklajen z drugimi družbami, kjer je upravljavec Slovenski državni holding (SDH), je povedal Medja.

Točko o imenovanju sedmega člana nadzornega sveta - ta bi nadomestil Arharja, ki je aprila odstopil kot predsednik in član nadzornega sveta - so na predlog SDH-ja umaknili. Nadzorni svet tako ostaja šestčlanski, z možnostjo imenovanja še sedmega člana.
Medja: Trendi so pozitivni
Banka je lastniku predstavila rezultate v letu 2013, v prvem četrtletju letos in "pozitivne trende, ki se nadaljujejo", je povedal predsednik uprave, "tako da smo ponosno lahko rekli, da smo na zastavljeni poti". Skupščina je podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu ter za revizorja tudi za tekoče leto imenovala družbo Ernst & Young.

Obseg slabih posojil se ne povečuje
O poslovanju v prvem polletju Medja še ni mogel govoriti. Banka ostaja pri napovedi skromnega dobička v celotnem letu, saj nekatere negotovosti še ostajajo. Obseg slabih posojil je po besedah Medje stabilen in se ne povečuje. Na ravni skupine je teh terjatev v bruto znesku za okoli 2,8 milijarde evrov, pri tem pa je za okoli dve milijardi evrov že oblikovanih rezervacij. "Ne pričakujemo velike volatilnosti rezultatov iz tega naslova," je povedal.

O prodaji deleža v Mercatorju na skupščini po besedah predsednika uprave ni bilo govora. O tej transakciji Medja, ki se je izločil iz postopkov prodaje deleža v največjem slovenskem trgovskem podjetju, konkretno ne želi govoriti, na splošno pa meni, da je konsolidacija lastništva - ne samo v tem, ampak tudi v drugih podjetjih - "nujen korak k izboljšanju razmer tako na trgu za potrošnike kot za družbe in delavce, čeprav marsikdo sklepa, da ne bo tako".

"Osebno mislim, da je na dolgi rok konsolidacija lastništva v privatne roke - naj bodo domače ali tuje - tisto, kar je potrebno, da začne naše gospodarstvo znova delovati bolj stabilno, vlagati in se razvijati," je dejal.