Janko Medja trdi, da ravnajo odgovorno.

Bratuškova je v izjavi za medije v Kranju poudarila, da je Mercator največje slovensko podjetje, s katerim je posredno povezanih 30.000 delovnih mest, zato je od poslovanja Mercatorja odvisnih "ogromno slovenskih družin".

Premierko skrbi, da se postopek prodaje Mercatorja vleče že več kot leto dni, še bolj problematično pa se ji zdi, da se pogoji med prodajo spreminjajo. Organi NLB-ja morajo zato svojo odločitev sprejeti s popolno in veliko odgovornostjo, je poudarila Bratuškova. "Ne smejo narediti napake, ki sta jo napravila Janez Janša in njegova vlada leta 2005, ko so Mercator prodali kupcem, ki za to niso imeli sredstev na računih," je dejala. Poudarila je, da zaradi takratne "prodaje pod mizo" danes ni vlada tista, ki prodaja Mercator.

Premierka je bila kritična do NLB-ja tudi zaradi tega, ker Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) ni hotel posredovati dodatnih informacij o postopku prodaje Mercatorja Agrokorju. Na vprašanje, ali bo zato zahtevala odhod Medje z vrha NLB-ja, pa je izpostavila, da to ni odvisno od nje ali vlade, temveč od SDH-ja, ki je upravljavec premoženja. Od odgovornih v banki tako pričakuje, da bo prodaja pregledna, da se pogoji ne bodo spreminjali med postopkom in da se nakup ne bo izvedel s posojili, temveč lastnim denarjem.

Medja: Poslovnih skrivnosti ne bomo razkrivali
Na poziv in kritike premierke pa se je odzval tudi Medja. Izpostavil je, da ima vsak pravico do mnenja o prodaji Mercatorja, a dodal, da bi se morali politiki vzdržati javnega razpravljanja o tej temi. Je pa ponovno tudi spomnil, da je vlada v zameno za soglasje k državni pomoči za NLB decembra lani dala "zelo jasne" zaveze Evropski komisiji.

Te zaveze pravijo, da se mora NLB umakniti iz nestrateških naložb in da bo država v banki izvajala korporativno upravljanje po najvišjih standardih in brez vtikanja v vodenje banke, je nadaljeval. "Malo čudno je, da se pol leta pozneje odpirajo določene teme," je dejal Medja in se vprašal, zakaj potem sploh takšne zaveze Bruslju.

Zagotovil je tudi, da banka že zdaj deluje z maksimalno mogočo skrbnostjo, vendar je uprava najprej odgovorna do banke in njenih rezultatov, kolikor je mogoče, pa pri tem upošteva tudi širše okolje, je dejal. Glede poročanja, da naj bi bilo na pretekli seji vlade sproženo tudi vprašanje odgovornosti NLB-ja in njega samega glede prodaje Mercatorja, je dejal, da je te informacije dobil samo prek medijev.

Glede zahteve SDH-ja oz. vlade je pojasnil, da je holding na podlagi sklepa vlade banki res poslal določena vprašanja glede postopka prodaje. Ker so se ta zelo jasno dotikala tem, ki so poslovna skrivnost in bi z njihovim razkritjem banka lahko naredila veliko škodo sami sebi, so SDH "konstruktivno in prijazno" odslovili, rekoč, da določenih odgovorov ne morejo dati in jih tudi niso dali.

Jazbec: Posledice so obvladljive
Svojemu bančnemu kolegu je v bran stopil tudi guverner centralne banke Boštjan Jazbec. Po njegovem mnenju so tveganja v primeru prodaje Mercatorja Agrokorju obvladljiva, tudi če ga NLB proda ali ne proda. "Tveganja v nobenem primeru niso takšna, da bi kakor koli ogrozila finančno stabilnost in delovanje bank," je prepričan.

"To so odločitve poslovne banke in poslovnih bank, ki sodelujejo v konzorciju, ki je na eni strani obravnaval reprogram dolgov skupine Mercator in na drugi strani morebitno prodajo ali neprodajo morebitnemu kupcu," je še dejal Jazbec.

Državni sekretar na finančnem ministrstvu Mitja Mavko pa je spomnil, da država ni delničarka Mercatorja in da je vprašanje (ne)prodaje trgovca vprašanje za lastnike. Če Mercator ne bo prodan, je njihova stvar, kako se bodo s posledicami tega spopadli, je dejal. Takega mnenja je tudi glede 100-odstotno državnega NLB-ja.

NLB popustil vladi?
Za danes zjutraj je bila sicer sklicana tudi skupščina NLB-ja, a je bila nato odložena za največ 15 dni. Neuradno naj bi jo zdaj izvedli v petek skupaj s skupščino NKBM-ja, je za TV Slovenija poročal Florjan Zupan. Medja tega ni mogel potrditi, ker datum še ni določen. Odlog se je zgodil v soglasju med upravo in Slovenskim državnim holdingom. Uraden razlog je, da je vlada vodstvu SDH-ja šele v četrtek poslala zahtevo po sklicu skupščine in se temu ni uspelo nanjo pripraviti.

Neuradno pa je uprava privolila v zahtevo vlade in bo SDH-ju posredovala zahtevane podatke, povezane z oceno posledic (ne)prodaje Mercatorja hrvaškemu Agrokorju.

Kot je znano, so ostro in javno proti prodaji najmanj trije ministri (Karl Erjavec, Metod Dragonja in Dejan Židan), protikampanjo vodijo tudi sindikati in skupina, ki bi Mercator spremenila v zadrugo. Policija medtem preiskuje svetovalce, povezane s poslom. Vse pa bo zaman, če bo Agrokor že v torek dal na mizo denar in s tem končal celoten postopek. Ponuja okoli 86 evrov za delnico, kar za celoten 53-odstotni delež Mercatorja nanese okoli pol milijarde evrov.

NLB: Vlada se je prodaji zavezala
Javno je NLB vladi odgovoril s tem besedilom, v katerem vladajoče opozarja na njihove pretekle zaveze do Evropske unije. "Vsako nespoštovanje teh zavez bi prineslo nepredvidljive posledice za NLB Skupino, kakor tudi za Republiko Slovenijo, podpisnico teh zavez," so jasni v največji slovenski banki. V NLB-ju so poudarili, da spadajo lastniške naložbe NLB Skupine zunaj osnovne bančne dejavnosti in med nestrateške naložbe banke. NLB se zato iz njih v skladu s svojo strategijo umika.

Vlada je sicer začela tik pred dejansko prodajo opozarjati na posledice in vse prodajalce pozvala, naj upoštevajo tudi "širše vidike" in posledice za delovna mesta po proizvodni verigi. V NLB-ju javno zagotavljajo, da pridezinvestiranju teh naložb v vseh primerih zasledujejo "cilj maksimalnih ekonomskih koristi za banko v skladu z načeli dobrega gospodarjenja". "Pri vsakem od teh primerov NLB Skupina v največji dopustni in poslovno smiselni meri vključuje razumevanje širšega gospodarskega in družbenega ravnovesja ter zasleduje temeljno potrebo po povečevanju mednarodne konkurenčnosti gospodarstva," pravijo v banki.

Upoštevajo najboljšo prakso, pravijo, upoštevajo tudi celovit pogled na koristi za slovensko gospodarstvo. V to presojo vključujejo tako posledice neizpeljave prodaje, ki so po njihovem mnenju praviloma pretežno negativne, kot tudi priložnosti in tveganja uspešne prodaje.

Naslednika Arharja še iščejo
Med teme odložene skupščine NLB-ja spada odločanje o novem članu nadzornega sveta, ki ga bi kot edini lastnik (in predstavnik države) izvedel SDH. Eno mesto je prazno od aprila, ko je odstopil takrat predsednik nadzornikov France Arhar. Ime naslednika še ni znano.

Lažji odpisi kreditov
Naslednja točka, o kateri naj bi odločali, je sprememba statuta banke. Ta predsedniku uprave omogoča, da lahko enega izmed članov uprave imenuje za namestnika. Druga sprememba razširja pristojnosti uprave glede odpisov dolgov. V skladu s predlogom bi lahko uprava po novem brez nadzornikov odločala o odpisih terjatev v vrednosti do 2,5 milijona evrov. Na skupščini, ko bo sklicana, bodo odločali tudi o razrešnici upravi in nadzornikom za lani ter o tem, da se bilančni dobiček zaradi lanske poldruge milijarde evrov izgube ne uporabi.

Predlogi sprememb statuta, ki na določenih področjih dajejo več pristojnosti upravi, so po njegovih besedah posledica tega, ker je sedanji statut še iz časov, ko je država v lastništvu sobivala z belgijskim KBC-jem. Te stvari so danes po njegovih pojasnilih za normalno delovanje nepotrebne. Ob tem je smiselno določene stvari poenostaviti ter jasno ločiti pristojnosti uprave in nadzornega sveta, da se ne prelivajo in mešajo, je še pojasnil Medja.
ZSSS poziva SDH, naj upošteva vladna navodila
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije SDH poziva, naj Mercator uvrsti na dnevni red skupščine in vladi posreduje vse potrebne podatke za končno poročilo. V nasprotnem primeru bo Dušan Semolič, predsednik ZSSS-ja, proti Medji sprožil "ustrezne postopke".