"Od tega trenutka nisem več - in bom o tem danes tudi obvestil lastnika, upravo itd. - član nadzornega sveta in njegov predsednik," je dejal na seji odbora DZ-ja za notranje zadeve, kamor so ga poklicali v okviru razprave o zaposlovanju v podjetjih v večinski državni lasti in o sumih koruptivnega ravnanja pri tem.

Povod za izredni seji DZ-ja in omenjenega odbora, ki ju je zahteval SDS, je nedavna zaposlitev nekdanjega namestnika Komisije za preprečevanje korupcije Roka Praprotnika v NLB-ju.

Od posameznika je odvisno, kakšno službo sprejme
Arhar je poudaril, da nadzorniki nimajo nobene besede pri zaposlovanju - to je domena uprave -, a kolikor mu je znano, se na rezultate razpisa ni nihče pritožil. Sam sicer misli, da je vedno odvisno od človeka in njegove etike, kakšno službo sprejme (sam je na primer ni, ko so mu po izteku mandata guvernerja Banke Slovenije ponujali službe), a ne bo obsojal.

Nihče ne odgovarja? Nihče tudi ne sprašuje.
Priznava, da je bilo v NLB-ju ob njegovem prihodu precej nepravilnosti: "Ko sem jaz videl, kaj je v tej hiši, sem bil negativno presenečen." A rešitev ni v spreminjanju tehnologije ali postopkov: "Ni problema spreminjati procese. Če se ne bodo spremenili ljudje, se ne bo spremenilo nič, ne boste dosegli nič." Ugotavlja, da se v Sloveniji glede tega nič ne spreminja, popravki so le "kozmetični".
Poudaril je, da se je treba začeti pogovarjati o gospodarstvu, o tem, kje je ta država šibka in zakaj so jo druge prehitele, sicer državo čaka slaba prihodnost. "Tukaj ni rešitve brez trojke ali Mednarodnega denarnega sklada. Morda govorim preveč - ampak ko gledam te številke, to našo pot, kdo nas je vse prehitel v času krize ... Da, imamo izvoz, ampak ta izvoz se ne more primerjati z našimi konkurenti na Madžarskem, Češkem ... kjer so banke v tujih rokah, pa države funkcionirajo," je dejal.

Ob očitkih, da nihče za nič ne odgovarja, pa je najprej spomnil, da je od uprave banke (še prejšnjo) DZ zahteval podobno odgovarjanje, kot ga je bil sam deležen danes na seji odbora, poleti 2012. Takratni predsednik uprave je na zahtevo odgovoril decembra istega leta. Od takrat do prejšnjega tedna pa niso poslanci nikogar poklicali predse.

"Gospa Ramšak je malo prej vprašala, ali je zaradi napak te hiše (NLB, op. a.) že kdo odstopil. Ni. Do zdaj. Ta trenutek odstopam. Jaz, predsednik nadzornega sveta. Zaradi tega, ker ne podpiram kritike, ki leti na korporativno upravljanje," je poudaril.

Arharja je razburilo predvsem to, da lahko, kot se je izrazil, "kateri koli davkoplačevalec razpravlja o kateri koli državni lastnini" in da v Sloveniji pravila korporativnega upravljanja še vedno ne veljajo oz. se ne spoštujejo. "Ena od zahtev Evropske komisije je, da se politika umakne iz upravljanja banke," je opomnil člane parlamentarnega odbora.
O kritikah glede bančne luknje in nepravilnosti je Arhar povedal, da se vse meče v isti koš. "In če pozivajo k odstopu glede na bančno luknjo - čeprav nimam nobene povezave z njo -, morda s svojim zgledom dam priložnost še komu. Tistim, ki so dejansko za to odgovorni," je dejal v izjavi za Radio Slovenija ob prekinitvi seje odbora.

Čufer: Nenavadno, da DZ razpravlja o uslužbencih NLB-ja
Odbor je sejo nato za eno uro prekinil in jo nadaljeval z zaslišanjem ministra za finance Uroša Čuferja, ki je o Arharjevih očitkih o vmešavanju poslancev v delo delniških družb v zasebnem sektorju dejal: "Morda je nenavadno, da poslanci DZ-ja razpravljajo o uslužbencih NLB-ja na drugi ali tretji ravni."

"Morda se vam ne zdi nič posebnega, ampak DZ je politični organ. Nekdo, ki ni vajen tega rituala okoli državnega zbora, bi to lahko razumel kot obliko političnega pritiska, čeprav vi to vidite kot čisto legitimno obliko ... raziskovanja, pojasnjevanje. Marsikdo pa lahko to interpretira kot vmešavanje in bolj ali manj subtilno obliko političnega pritiska na korporativno upravljanje in njihove posege," je minister opozoril člane odbora.

Ne zaposlitev Praprotnika, zmotili so ga poslanci
Arhar je sicer pozneje še enkrat poudaril, da ni odstopil zaradi same zaposlitve Roka Praprotnika (nekateri poslanci so namreč njegov odstop povezovali s tem), in ponovil, da ga je zmotila slovenska logika korporativnega upravljanja in to, da je zaradi Praprotnika danes sklicana posebna seja.

"Kakšne ima državni zbor - z vsem spoštovanjem do najvišje inštance v demokraciji - pravice pri korporativnem upravljanju? Če ima pripombe, bi to naročil vladi, vlada ministru, minister pa bi pozval mene kot predsednika nadzornega sveta, naj ugotovim, kaj se je dejansko zgodilo," je po prekinitvi seje pojasnil Arhar Radiu Slovenija.

NLB: Vsi poskusi vmešavanja nedopustni
"Kakršen koli poskus vmešavanja političnih struktur v delovanje NLB-ja je nedopustno ravnanje. Banka deli mnenje prvega nadzornika NLB-ja dr. Franceta Arharja," so po Arharjevi napovedi odstopa zapisali v banki. Ob tem so dodali, da nadzorni svet banke "ne glede na odločitev dr. Arharja o odstopu deluje nemoteno". Naloge Arharja je začasno prevzel njegov namestnik Gorazd Podbevšek.