Zahteva po mnenju sodišča namreč ne vsebuje sklepa o predmetu preiskave oz. je vsebina akta o odreditvi parlamentarne preiskave preveč posplošena in preobširna, zato predmet preiskave ni tako določno opredeljen, da bi bilo mogoče oceniti zakonitost zahteve za prisilne ukrepe.

Sodišče med drugim tudi pravi, da v zahtevi ni natančno opredeljeno, kakšen status imajo v preiskavi osebe - torej banke, Banka Slovenije in KPK, od katerih se zahteva predložitev dokumentacije.

Seznam kreditov, odpisanih kreditov in bančnih garancij
Preiskovalna komisija je zahtevo na Okrožno sodišče v Ljubljani podala junija lani, to pa jo je odstopilo višjemu sodišču.

Komisija je zahtevala, naj sodišče NLB-ju, NKBM-ju in Abanki odredi predložitev seznama "slabih" kreditov, ki so bili konec septembra 2012 razvrščeni v bonitetna razreda D in E, seznama odpisanih kreditov med letoma 1992 in 2012 ter seznama izdanih bančnih garancij v tem obdobju skupaj z zneski, zavarovanji in imeni pravnih ali fizičnih oseb.

Komisija je zahtevala tudi odredbo Banke Slovenije za razkritje določene dokumentacije, označene s strogo zaupno, ter odredbo Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) za predložitev celotne dokumentacije, na podlagi katere je ta izdelala oceno stanja v bančnem sistemu z vidika sistemske korupcije.

Presenečen nad odločitvijo sodišča
Predsednik komisije Marko Pogačnik je nad odločitvijo sodišča presenečen in meni, da bo imela komisija bistveno oteženo delo.

Akt o odreditvi parlamentarne preiskave določa, da bi morala komisija ugotoviti celotne zneske kreditov med letoma 1992 in 2012 ter da bi se morala seznaniti s krediti, ki so razvrščeni v bonitetna razreda D in E, pravi Pogačnik, ki tako meni, da je iz akta razvidno, zakaj komisija te dokumente potrebuje.

Pred komisijo se bo zvrstila dolga vrsta
Komisija bo sicer zaslišanja, sklicana za januar, izvedla, je povedal predsednik komisije. Predvidena so zaslišanja nekdanjega generalnega sekretarja NLB-ja in nekdanjega viceguvernerja Banke Slovenije Sama Nučiča, nekdanjega predsednika uprave NLB-ja Boža Jašoviča, viceguvernerke Banke Slovenije in nekdanje prve nadzornice NLB-ja Stanislave Zadravec Caprirolo in predsednika KPK-ja v odstopu Gorana Klemenčiča.

Zaslišali bodo tudi direktorico Agencije za javni nadzor nad revidiranjem Mojco Majič, nekdanjo direktorico nadzora bančnega poslovanja v Banki Slovenije Natašo Pukl in direktorja nadzora bančnega poslovanja v Banki Slovenije Mateja Krumbergerja. Pred komisijo se bodo znašli tudi nekdanji guverner Banke Slovenije in zdajšnji predsednik nadzornega sveta NLB-ja France Arhar, predsednik nadzornega sveta NKBM-ja Peter Kukovica in predsednik nadzornega sveta Abanke Janko Gedrih.

Nazadnje pa je predvideno tudi, da bodo na vprašanja komisije odgovarjali predsednik uprave NLB-ja Janko Medja, predsednik uprave NKBM-ja Aleš Hauc in predsednik uprave Abanke Jože Lenič.