Poslanci so na redni decembrski seji državnega zbora postavljali vprašanja premierki in ministrom. Največ pojasnil so želeli glede težav bančnega sistema.

Jožefa Horvata (NSi) je zanimalo, ali bo vlada uvedla javno preiskavo, ki bo za vsa slaba posojila ugotovila, kdo je tako posojilo predlagal, kdo ga je odobril in kdo je imel od posojila korist.

"Jasno želim povedati, da nimam nobene težave z ugotavljanjem odgovornosti, kdo je v bankah povzročil škode za 15 odstotkov BDP-ja, kolikor bo davkoplačevalce stala sanacija bančnega sistema. Veliko postopkov že teče. Naša javna zaveza je, da bomo takoj ukrepali v smeri popolne podpore vsem, ki se ukvarjajo s preiskovanjem teh stvari," je obljubila premierka.

Večina slabih posojil pred letom 2009
A ko se pogovarjamo o krivdi, je po njenih besedah prav, da damo na mizo številke, v katerem obdobju je to nastalo. Spomnila je, da se je med letoma 2004 in 2008 bruto zunanji dolg države podvojil s 15,3 milijarde evrov na 39,2 milijarde evrov, danes pa je 40,8 milijarde evrov. "To je vzrok za težave, ki so jih imela naše banke." Velika večina slabih posojil je po njenih besedah nastala pred letom 2009. "Prsta ne uperjam v nobeno vlado, temveč v obdobje," je dodala.

Horvat je odgovoril, da v bankah ni težava samo v slabih posojilih, ampak tudi v upravljanju. "Nameravate nemudoma zamenjati uprave in nadzorne svete v teh bankah v državni lasti?" je vprašal. Bratuškova pa je izpostavila, da ta vlada v osmih mesecih ni zamenjala nobene uprave banke, zato upa, da Horvat ne kaže v uprave bank, ki jih je nastavila njihova vlada. "Če mislite, da ste v banke kadrovali ljudi, ki so krivi za ta polom ... potem ne vem."

Preprečiti je treba, da se to ponovi
Opozorila pa je, da so številke in način sanacije le začetek tega, kar je treba narediti, da bodo banke lahko znova servisirale gospodarstvo. "Pomembno je tudi, da skupaj naredimo nekaj, da se kaj takega v bankah ne ponovi."

"Veselje Irske, ko izstopa iz programa pomoči"
Zvonko Černač (SDS) je pričakoval pojasnilo, kakšni bodo finančni viri in celotni obseg sredstev, ki bodo potrebna za sanacijo bančnega sistema. Zanimalo ga je tudi, zakaj se vlada ni odločila za evropsko posojilo.

"Ni se prav veliko spremenilo od takrat, ko ste vodili vlado in je vaš predsednik Janša utemeljeval, da je zaprosilo za pomoč pravzaprav vdaja. Tudi gibanje na donos obveznic naš navdaja z vero, da je stanje zdaj boljše kot pod vašo vlado. Pa tudi vi takrat niste razmišljali o tuji pomoči," je odgovorila Alenka Bratušek. In dodala: "Poglejte veselje na Irskem, ko izstopa iz programa pomoči."

Kako in pod kakšnimi pogoji nastajajo milijardni dolgovi države, je vprašal poslanec SLS-a Franc Pukšič. Jani Möderndorfer (PS) pa je pričakoval pojasnilo, katere sistemske ukrepe na področju pregona gospodarskega oziroma bančnega kriminala in boja proti korupciji načrtuje vlada.

Čakanje na pritrditev Evropske komisije
Evropska komisija bo sicer v tem tednu najverjetneje prižgala zeleno luč, da lahko Slovenija začne postopke za dokapitalizacijo največjih bank v državi, NLB-ja in NKBM-ja. Nato se bodo lahko zgodili prvi prenosi njunih slabih terjatev na DUTB, predtem pa naj bi razlastili njune preostale lastnike delnic in podrejenih obveznosti.

Na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) bodo tri največje banke, poleg NLB-ja in NKBM-ja še Abanka Vipa, lahko prenesle za 4,5 milijarde evrov slabih terjatev, pri čemer bo njihova transakcijska vrednost znašala le 1,676 milijarde evrov. Abanka Vipa bo morala na prenose slabih terjatev nekoliko počakati, saj mora za Evropsko komisijo pripraviti načrt prestrukturiranja.

NLB bo deležen 1,551-milijardne dokapitalizacije, NKBM 870 milijonov evrov in Abanka 591 milijonov evrov.

O bančni luknji še izredna seja
O problematiki bančne luknje in sanaciji bančnega sistema bodo poslanci razpravljali še na naslednji izredni seji. Predvidoma bo ta v petek. Predlagali so jo v SDS-u, med predloženimi sklepi pa je tudi razkritje odgovornih za slaba posojila. Skupaj z dokapitalizacijami v preteklih letih govorimo o številki okoli devet milijard evrov, ki jih bodo plačali davkoplačevalci, je izračunal podpredsednik SDS-a Zvonko Černač.

Preiskava tudi v DZ-ju, zaslišanih bo več prič
Člani preiskovalne komisije DZ-ja za ugotavljanje zlorab v bančnem sistemu pa so sklenili razširiti nabor prič - odločili so se namreč, da zaslišijo tudi viceguvernerje Banke Slovenije in direktorje oddelka za nadzor bančnega sistema med letoma 2001 in 2012.

Z zaslišanj nekdanjih guvernerjev Banke Slovenije, Mitje Gasparija in Marka Kranjca je po besedah predsednika preiskovalne komisije Marka Pogačnika namreč mogoče sklepati, da "en del odgovornosti oz. večjo težo pri nadzoru bančnega sistema nosijo viceguvernerji in direktorji oddelka za nadzor bančnega sistema".

Na seznamu prič so še aktualni predsedniki nadzornih svetov in uprav NLB-ja, NKBM-ja in Abanke, pa tudi nekdanji predsedniki uprav in nadzornih svetov vseh treh bank.

Komisija je bila ustanovljena za ugotavljanje zlorab v slovenskem bančnem sistemu. "Ugotoviti želimo, ali so bili nosilci javnih oz. političnih funkcij vpleteni v sam bančni sistem," je pojasnil Pogačnik.