Osnovni kapital, ki znaša nekaj več kot 1,8 milijona evrov, se je povečal za nominalni znesek 200 milijonov evrov, je razvidno iz objave na Ajpesu. Delnice so vplačane po emisijski vrednosti dva evra za delnico. 199.999.700,99 evra je vplačanih v obveznicah države, 299,01 evra pa v denarju.

Vlada je obenem izdala soglasje k pogodbi med DUTB-jem ter Novo Ljubljansko banko in Novo Kreditno banko Maribor za odplačni prenos premoženja oz. prenos slabih terjatev, in sicer z izdajo obveznic DUTB-ja v skupnem znesku 1,133 milijarde evrov.

Minister za finance Uroš Čufer je sicer že v četrtek pojasnil, da je dokapitalizacija slabe banke nujna za zagotovitev opravljanja nalog te družbe, torej upravljanja slabih terjatev. Prenos teh je sicer del ukrepov za sanacijo bančnega sistema v Sloveniji.

NLB in NKBM v pričakovanju bruseljskega blagoslova
Ko bodo ukrepe potrdili še v Evropski komisiji, bodo terjatve na slabo banko lahko zares začeli prenašati. Najprej bosta na vrsti NLB in NKBM, ki že imata pripravljena načrta prestrukturiranja, malo pozneje pa še Abanka, ki mora te načrte še pripraviti oz. jih mora EK še potrditi. Abanka je komisijo za odobritev prvega dela dokapitalizacije že zaprosila. Z njim bo država kapitalsko ustreznost banke zvišala na devet odstotkov. Za NLB in NKBM bo komisija po informacijah iz Bruslja odločitev sprejela zelo kmalu.

Skupna vrednost terjatev, ki jih bodo prenesli na slabo banko, bo po Čuferjevih besedah 4,5 milijarde evrov, transakcijska vrednost pa bo 1,6 milijarde evrov, kar bo DUTB financiral z izdajo obveznic z državnim poroštvom.

Pomoč bankam zaradi pomanjkanja zasebnega interesa
Kot je v četrtek v DZ-ju pojasnjeval finančni minister Uroš Čufer, bodo omenjene tri banke prejemnice državne pomoči zato, ker zanje v tem trenutku dokazano ni interesa zasebnega vlagatelja. Nihče jih noče kupiti in dokapitalizirati, zato bodo kapitalsko breme prevzeli davkoplačevalci. Naložbo bodo najprej izgubili obstoječi delničarji in lastniki podrejenega dolga.

Država bo za dokapitalizacije namenila skupaj 3,012 milijarde evrov. Kot je za Radio Slovenija poročala Maja Derčar, je Čufer poslancem in poslankam pojasnil, da bo država denar zahtevala nazaj prek poslovanja bank in od privatizacije, čeprav bo NLB delno še vedno v državni lasti. Med zaveze Evropski komisiji in državljanom sodi izboljšanje upravljanja v bankah in opravljanje osnovne dejavnosti. Čufer je še povedal, da se bo bruto dolg povečal na 76, neto pa na 68 odstotkov BDP-ja, a Slovenija še vedno ostaja pod evropskim povprečjem pri 93 odstotkih.

Najprej pomoč, nato prenos terjatev
Po večmilijardni dokapitalizaciji pa bo lahko stekel prenos slabih terjatev NLB-ja in NKBM-ja na slabo banko. Nanjo bodo vse tri banke sicer lahko prenesle za 4,5 milijarde evrov slabih terjatev, pri čemer bo transakcijska vrednost znašala 1,676 milijarde evrov.

V družbi za upravljanje terjatev bank pričakujejo, da bo pogodba z NLB-jem in NKBM-jem o prenosu podpisana na začetku prihodnjega tedna. Ministrstvo za finance pa ob tem načrtuje, da bodo vsi prenosi končani do aprila.

Za preostalih pet bank bo Banka Slovenije ustrezne odredbe po zagotovitvi sredstev za kapitalski primanjkljaj sprejela do konca junija 2014. Če ga do takrat ne bodo pokrile, bo država zagotovila ustrezna kapitalska varovala ob polnem spoštovanju pravil državnih pomoči.