Tako so v Gospodarski zbornici Slovenije zapisali, da je bilanca slovenskih bank posledica številnih napačnih politik, pohlepa, korupcije, kriminala, napačnih poslovnih odločitev in blokade reform. V GZS-ju upajo, da je prišel čas streznitve in učenja iz preteklih napak.

Zaradi visokega predvidenega zneska dokapitalizacije pa v GZS-ju pričakujejo, da bodo pristojni privatizacijo in prenos terjatev izpeljali transparentno in strokovno. Obenem izpostavljajo, da je treba izpeljati preiskave in pregon gospodarskega kriminala, s čimer bi se povrnilo zaupanje davkoplačevalcev v pravno državo.

To pa je po mnenju GZS-ja le prvi korak k izboljšanju gospodarskega položaja v Sloveniji, saj je treba čim prej tudi izboljšati poslovno okolje oziroma ga narediti privlačnejšega tujim vlagateljem. Obenem v GZS-ju pozivajo k odpravi birokratskih ovir in izvesti resne reforme trga dela in javnih naročil.

OZS: Velikost luknje ni presenečenje
V Obrtno-podjetniški zbornici so razkrito velikost bančne luknje pričakovali. Upajo pa, da se bo z dokapitalizacijo treh največjih bank sprostil kreditni krč, tako da bi obrtniki lažje dostopali do bančnih posojil po nižjih obrestnih merah. Za ponoven zagon gospodarstva, pa bo po mnenju OZS-ja treba obrtnikom in podjetnikom zagotoviti ugodnejše poslovno okolje.

Sindikati: Bankam se daje, ljudem pa jemlje
Na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pa izpostavljajo, da je država na eni strani pripravljena odšteti več milijard evrov za dokapitalizacijo bank, po drugi strani pa številne državljane udarila z varčevalnimi ukrepi, ki so posegali v njihove skromne prihodke in socialne transferje.

Zato so sindikati prepričani, da je državi prioriteta v ubogljivosti finančnega sistema. "Tako imamo na eni strani preplačane revizorje, ki ocenjujejo, koliko milijard mora iti v banke, na drugi strani pa imamo vse daljše vrste Slovencev, ki čakajo pred Rdečim križem in Karitas za pakete osnovnih življenjskih potrebščin." Sindikati zato opozarjajo, da bi morala biti ključna skrb politike za blaginjo ljudi.