"Danes je dan, ki smo ga čakali osem mesecev. Danes je dan, ko smo vam dokazali in pokazali, da znamo. In danes je dan, ko smo vam dokazali, da bo edina trojka v naši državi domača trojka," je predsednica vlade Alenka Bratušek dejala v DZ-ju med zagovorom ministra Gregorja Viranta ob interpelaciji.
Guverner BS-ja Jazbec je po objavi rezultatov testov predstavil naslednje korake: "Kar se bo zgodilo, je, da bo v prvi skupini bank potrebna dokapitalizacija, in ta bo takojšnja po odobritvi Evropske komisije. Za preostale banke bo Banka Slovenije dala odredbo, da lastniki poskrbijo za dokapitalizacijski kapital."
Guverner Banke Slovenije je dodal, da to ne pomeni dokapitalizacije, ker lastniki lahko na druge načine pridobijo kapital. "Pričakujemo, da bodo lastniki druge skupine bank to storili do konca junija," je dodal. Po njegovih besedah Slovenija danes plačuje račun za vsa zastonjska kosila.
- Janša: Vlada se je odločila le za krpanje bančne luknje
- Olli Rehn: "Sloveniji bo uspelo brez pomoči"
- Foto: Seznam "želja", globok kot luknja državnih bank
- OZS in GZS: Zgolj očiščenje bank ni rešitev težav
- Tajnikar za MMC: Koliko je črnih ovac (slabih terjatev) v hlevu mesečno? 200 milijonov!
- NLB: Razumemo, da bo potrebna dokapitalizacija
- Oddaja Tarča o posledicah testov
Finančni minister Uroš Čufer je dokapitalizacijo bank ponazoril z obrambnimi linijami denarja davkoplačevalcev. "Banke lahko razdelimo na tiste, ki lahko na trgu pridobijo zasebni kapital, in tiste, ki ne morejo dobiti denarja na trgu," je razložil Čufer in dodal, da so tri banke že iskale kapital na trgu in vendar ga niso bile sposobne najti, zato so te banke lahko predmet državne pomoči.
Pri tem gre za tri največje banke v neposredni ali posredni državni lasti, NLB, NKBM in Abanko.
Finančni minister je pojasnil, da druge banke, v katerih so opravljali obremenitvene teste, še niso iskale denarja na trgu ali pri svojih "mamah" in jim je zato treba dati čas, da poskušajo najti kapital.
Državne banke bodo privatizirane
Finančni minister je razložil, da bodo na slabo banko prenesli 1,5 milijarde evrov terjatev in jo tudi dokapitalizirali v znesku 200 milijonov evrov. Dokapitalizacija bank naj bi potekalo tako, da bodo dve tretjini v denarnem znesku, ena tretjina pa v obveznicah.
Zadnja obrambna linija davkoplačevalskega denarja bo privatizacija državnih bank, in sicer tako, da bodo v NLB obdržali četrtinski državni delež, medtem ko naj bi NKBM prodali v celoti. Za Abanko pa privatizacijski scenarij še ni izdelan.
Gre za korake k stabilizaciji bančnega sistema in predpogoj, da znova zaženemo gospodarsko rast, je še poudaril Čufer. Po dokapitalizaciji se bo po njegovih besedah bruto dolg države povečal na 75,6 odstotka BDP-ja oziroma bo znašal 68,6 odstotka BDP-ja neto.
Država pa mora namreč izvesti tudi druge ukrepe, med katerimi je Čufer omenil ukrepe za razdolževanje podjetij, bolj učinkovito in kakovostno upravljanje državnega premoženja, skozi operacionalizacijo Slovenskega državnega holdinga, sprejem strategije upravljanja državnih naložb in privatizacijo.
Guverner BS Jazbec pa je ob tem poudaril, da bodo tri državne banke ene bolj dokapitaliziranih v evrskem območju. Hkrati je zagotovil, da bodo banke za državljane delovale enako. "Vse špekulacije o varnosti slovenskega bančnega sistema so neutemeljene in nimajo nobene podlage," je zatrdil.
Štiri nujne naloge
Čufer je pozneje na brifingu z novinarji poudaril tudi: "Zelo resno in sistematično se je treba lotiti razdolževanja podjetij." Prav tako je potrebno pregledno upravljanje državnega premoženja na enem mestu, za kar naj bi poskrbel Slovenski državni holding, in spomnil, da "čudni" projekti izhajajo iz podjetij in bank v državni lasti. Pripraviti je treba tudi zelo jasno strategijo, katera podjetja bodo ostala v državni lasti in katera ne.
Da so ukrepi za sanacijo bank le eden izmed nujnih ukrepov, se je strinjal tudi guverner Jazbec. "To je zgolj potreben pogoj, ne pa zadosten. Ključno je, da je ta sanacija čim bolj temeljita," je dejal in dodal, da jo lahko sicer Slovenija spet ponavlja.
Na vprašanje, kdaj bi lahko izvedli vse predstavljene ukrepe in dosegli vzdržno rast, ali je to npr. v treh ali petih letih, je Čufer dejal, da bi moralo do tega priti prej, da pa bo naslednjih šest mesecev prav tako napornih kot minulih šest.
Če se bo spremenilo lastništvo bank in če se bo zmanjšala vloga države kot lastnice bank, je po Jazbečevem mnenju "velika verjetnost, da je to ena zadnjih dokapitalizacij na račun davkoplačevalcev". "Državno lastništvo bank v Sloveniji je primerljivo zgolj še z osmimi ali desetimi državami na svetu, pa ne želite, da vam naštejem te države. Očitno je, da smo imeli v Sloveniji resen problem, ki ga, vsaj upam, s to sanacijo začenjamo reševati," je povedal guverner.
Z rezultati so se seznanili tudi poslanci
Ob 22. uri je na temo rezultatov testov bank v državnem zboru potekala tudi izredna seja. Jazbec in Čufer sta jim pojasnila izsledke in metodologijo testov. Predsednik poslanske skupine SDS Jože Tanko pa je pogrešal, da predstavitev ni opravila predsednica vlade Alenka Bratušek.
Skupina državljanov in državljank pod imenom Aktivni Državljan je začela prek spleta zbirati podpise pod kazenske ovadbe zoper neznane storilce oz. zoper "gospodarske in politične tajkune, ki so so državo in lastnino prebivalcev Slovenije prikrajšali za vrtoglave zneske". V ta namen so za petek organizirali tudi "Shod proti korupciji in za javni interes", ki se bo začel ob 17. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje