Slovenski bančni sistem iz leta v leto tone v izgubah zaradi slabih kreditov, ki so jih banke dajale podjetjem. Banke naj bi imele za okoli osem milijard evrov slabih terjatev, posledica tega pa je kreditni krč. Gospodarstvo pa je že nekaj let v recesiji.

Rešitev naj bi bila sanacija bančnega sistema, saj bi si banke s tem očistile svoje bilance. Država si že leto dni prizadeva, da bi zaživela t. i. slaba banka, saj je konec prejšnjega leta začel veljati zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank.

Vladne načrte o poskusnem prenosu slabih terjatev je letos poleti zaustavila neusklajenost med Slovenijo in Evropsko komisijo o tem, po kakšni vrednosti se bodo prenesle.

Slovenija je avgusta naročila pregled treh sistemsko pomembnih bank, NLB, NKBM in Abanke Vipa, pod določenimi kriteriji pa še Banke Celje, Gorenjske banke, Unicredit banke Slovenija, Hypo Alpe Adria Bank in Raiffeisen banke. Probanka in Factor banko pa sta bili preusmerjeni v postopek nadzorovane likvidacije.

Za izvedbo obremenitvenih testov je Banka Slovenije imenovala družbo Oliver Wyman, za izvedbo pregleda kakovosti sredstev bank pa družbi Deloitte ter Ernst & Young.

V treh največjih bankah, ki so zaprosile za prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) kot v slabi banki zagotavljajo, da so pripravljeni na prve prenose.

Kaj se bo zgodilo po stresnih testih?
V javnosti se pojavljajo številne zgodbe in scenariji, kaj naj bi se zgodilo po objavi stresnih testov. Banka Slovenije ima po zadnjih spremembah zakona o bančništvu na voljo dodatna orodja za sprejem izrednih ukrepov glede posameznih bank, med drugim tudi odločbo o povečanju osnovnega kapitala banke.

V treh največjih bankah bodo najverjetneje prikazane velike izgube, zato bodo banke najverjetneje izkazale tako nizko kapitalsko ustreznost, da se bo tveganje v povezavi z njimi povečalo.

Banka Slovenije lahko izredne ukrepe sprejme tudi, če tako povečano tveganje ogroža stabilnost finančnega sistema. Pričakovati je, da bo regulator na tej zakonski podlagi na hitro prevzel vlogo skupščine bank in izvedel vse potrebne postopke za povečanje kapitala, ki bi drugače ob spoštovanju rokov za sklic rednih skupščin delničarjev trajali predolgo.

V centralni banki so tudi zagotovili, da objava stresnih testov ne bo vplivala na poslovanje bank. Guverner Boštjan Jazbec je poudaril, da nobena banka po objavi ne bo šla v stečaj in niti v postopek nadzorovane likvidacije.

Glasne kritike stresnih testov
Vse glasnejše so tudi kritike na račun izvedbe pregledov bank. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je ob navedbah, da bodo pregledi Slovenijo stali 21 milijonov evrov, med drugim pozvala k razkritju pogodb in k transparentnosti postopkov sanacije slovenskega bančnega sistema.

Podobni pozivi prihajajo iz vrst opozicije. Predsednica vlade Alenka Bratušek je napovedala, da bo z rezultati pregledov bank pred javno objavo seznanila vse parlamentarne stranke.