Zakon o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank namreč ni izključil uporabe zakona o poslancih, ki med drugim določa, da poslanci ne smejo opravljati funkcije nadzora v gospodarskih družbah, med katere spada tudi Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Neizvršni direktorji DUTB-ja namreč opravljajo funkcijo nadzornega odbora.

Vlada Republike Slovenije je zato sprejela sklep o ugotovitvi nezdružljivosti funkcije neizvršnega direktorja DUTB-ja in poslanca v primeru Andreja Širclja ter ga posledično razrešila s te funkcije.

Šircelj: Gre za nezakonito dejanje
Na svojo razrešitev se je že odzval poslanec SDS-a. "Gre za nezakonito dejanje vlade, ki je povezano s prvimi pričakovanimi prenosi slabih terjatev iz državnih bank na Družbo za upravljanje terjatev banke," je vladno odločitev komentiral Šircelj. O nadaljnjih korakih glede razrešitve pa bo še premislil.

Stranka SDS pa je v svojem odzivu na razrešitev med drugim navedla, da je Šircljeva razrešitev popolnoma nezakonita, finančni minister pa je zrel za interpelacijo.

Na nezdružljivost funkcij je opozoril tudi KPK
O nezdružljivosti se je govorilo že nekaj časa. Nezdružljivost obeh funkcij poslanca SDS-a sta po poročanju Dnevnika pred kratkim ugotovili tako Komisija za preprečevanje korupcije kot vladna služba za zakonodajo, medtem ko naj bi imela parlamentarna služba za zakonodajo drugačno mnenje. Podobno je menil tudi Šircelj, in sicer da mu opravljanje obeh funkcij omogoča zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank.

Omenjeni zakon za neizvršne direktorje DUTB-ja dopušča izjemo glede določil zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki funkcionarjem prepoveduje članstvo v upravah ali nadzornih svetih gospodarskih družb. A v KPK-ju in na vladi so mnenja, da za poslance v tem pogledu velja zakon o poslancih, in ne zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.

Slaba banka bo še nekaj časa čakala na prve terjatve
Na t. i. slabo banko bi morale biti prve terjatve prenesene že na začetku poletja. Toda zapletlo se je v Bruslju, ki mora prižgati zeleno luč za prenos terjatev.

Pred tem mora slediti pregled aktive slovenskih bank in stresnih testov. To naj bi razkrilo, koliko svežega kapitala potrebujejo slovenske banke, kar je pogoj za začetek prenosa slabih terjatev na slabo banko.

Omenjeni pregled je vlada sprva napovedala za junij, nato za oktober, zdaj pa se najverjetneje ne bo zgodil pred decembrom.

Po neuradnih navedbah se pri pregledu zapleta, ker se Slovenija in Evropska centralna banka ECB ne moreta dogovoriti o vrednosti slabih terjatev. Slovenija si želi, da bi bila ta čim višja, saj bi bila tako luknja v bančnem sistemu plitvejša.