"Zame sicer velja zakon o poslancih, vendar pa v zakonu, ki ureja delovanje družbe, ni določeno, da bi se ti dve funkciji izključevali," je dejal in dodal, da jim zakon o poslancih sicer prepoveduje članstvo v nadzornih odborih gospodarskih družb, vendar pa njegovi funkciji nista izključujoči.

Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank namreč določa, da se za neizvršne direktorje upravnega odbora ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja področje integritete in preprečevanje korupcije. Ta sicer določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah.

Glede tega, da se je prvi prenos terjatev na DUTB zamaknil - EU namreč še vedno ni prižgal zelene luči -, Šircelj pojasnjuje: "Gre za vprašanje cene in za vprašanje državne pomoči." Finančni strokovnjaki iz direktorata Evropske komisije za konkurenco namreč še opravljajo pregled terjatev, pri čemer posebno pozornost namenjajo morebitni nedovoljeni državni pomoči.

NLB bo moral privoliti v tržno ceno
"Mislim, da je treba določiti cene na novo, mislim pa tudi, da razlike niso velike," še pravi Šircelj in dodaja, da bo NLB moral prioliti v "tržno ceno" terjatev, prenos prvih terjatev pa naj bi se zgodil v najkrajšem mogočem času.

Slovenija pod budnimi evropskimi očmi
Na vprašanje, ali je slovenska vlada še suverena pri sprejemanju odločitev ali pa jo že nadzoruje "trojka", je Šircelj dejal, da se morda marsikomu že tako zdi, saj je Slovenija pod zelo natančnim nadzorom. "Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad spremljajo vsako potezo vlade. Seveda pa zelo pozorno gledajo tudi tisto, česar ne bo storila, pa je obljubljala, da bo," je dodal Šircelj.

Pogodba za prenos terjatev na slabo banko je sicer že pripravljena, ker pa vrednosti prenosa niso v skladu s pričakovanji Evropske komisije, še ni podpisana. Premierka Alenka Bratušek ocenjuje, da naj bi bila vrednost prvega t. i. pilotnega svežnja slabih terjatev iz NLB okoli 100 milijonov evrov.