Upravni odbor t. i. slabe banke se je prvič predstavil javnosti in napovedal svoje aktivnosti glede reševanja posojil v treh slovenskih bankah, ki so v pretežni ali posredni državni lasti. Prvi bo na slabo banko terjatve prenesel NLB.

Predsednik upravnega odbora, sicer sedanji poslanec SDS-a Andrej Šircelj, je uvodoma povedal, da si želi, da bi v prihodnje čim manj uporabljali izraz "slaba banka", temveč Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Šircelj je tudi povedal, da si želi in upa, da bo prva transakcija slabih terjatev na DUTB končana konec junija, kot je bilo predvideno. Glede svojega delovanja v "slabi banki" pa je napovedal, da se bo do določenega roka, ki je določen z zakonodajo, odločil, kaj bo storil glede tega, da je trenutno državnozborski poslanec. "Lahko pa že zdaj nimam težav z nepolitičnim delovanjem med svojimi kolegi. Diskusije in razprave, ki jih imamo, so kakovostne in strokovne, in na ta način bo v prihodnje delovala ta družba," je povedal Šircelj.

Slabe terjatve je bolje reševati zunaj bančnega sektorja
Podpredsednik upravnega odbora Lars Nyberg je povedal, da bo DUTB s prevzemom slabega premoženja podprl banke, da bodo opravljale svojo funkcijo in začele posojati denar gospodarstvu. Drug pomemben vidik pa je ponovna pridobitev mednarodnega zaupanja Slovenije v finančnih krogih.

Dodal je še, da dolgoletne mednarodne izkušnje dokazujejo, da je slabe terjatve bolje reševati in upravljati, če se jih umakne iz bančnega sektorja. Sam je namreč že dolga leta bančnik in je tudi upravljal banko, ki je imela enake težave kot NLB. Čeprav sprva ni verjel, da lahko drugi bolje upravljajo slabe terjatve, se je pozneje izkazalo, da so najeti strokovnjaki opravili delo bolje.

"Naloga banke je posojanje denarja, ne pa menjanje žarnic na nepremičninah," je ponazoril Nyberg, saj naj bi se z nepremičninami ukvarjali drugi, ne pa banke.

Prvi naj bi kot rečeno na "slabo banko" terjatve prenesel NLB, nato pa v prihodnjih dveh ali šestih tednih še drugi dve banki v pretežni državni ali posredni lasti NKBM in Abanka. Po prvih ocenah naj bi bilo vseh slabih terjatev za okoli 3,34 milijarde evrov.

Stroški delovanja slabe banke od 20 do 40 milijonov evrov
V. d. izvršnega direktorja DUTB-ja Torbjörn Månsson je napovedal, da bo prvi prenos slabih terjatev res že stekel do konca junija. NLB je vlogo za prenos vložil 26. aprila, vlada pa jo je odobrila 16. maja. Kar dva tedna pa so vzele pravne podlage, predvsem glede varovanja podatkov, tri tedne pa skrbni pregled naložb.

DUTB bo prvih ocenah od NLB-ja prevzel dve milijardi evrov premoženja, ki ga je po Nybergovih besedah zdaj veliko izgubljenega. Njihova naloga pa je, da davkoplačevalcem povrnejo čim več tega izgubljenega premoženja. Vendar je pri tem opozoril, da bodo stroški delovanja "slabe banke" oz. njihovih aktivnosti precej visoki, saj naj bi v predvidenem obdobju petih let znašali od 20 do 40 milijonov evrov. Stroške pa naj bi krile povzročiteljice slabih terjatev, se pravi banke. "Svojega dela ne bomo ocenili kot uspešnega, dokler ne bomo zaslužili vsaj enega evra več, kot porabili," je povedal Månsson. Samo prenos premoženja NLB-ja na DUTB pa naj bi stal tri milijone evrov.

Slaba banka se bo sprva ukvarjala s terjatvami treh državnih bank
Naš načrt je, da bi na slabo banko prenesli terjatve, ki so v državni ali posredni državni lasti, je povedal Šircelj, potem pa bi lahko prišla na vrsto še kakšna druga banka, ki deluje na slovenskem trgu.

"Vendar je to predvsem odvisno od medresorske komisije, ki je sestavljena iz predstavnikov ministrstva za finance, ministrstva za gospodarstvo in Banke Slovenije, ki da predlog vladi, katera banka naj bi prenesla terjatve na DUTS," je opozoril Šircelj, tako da je na koncu ključna pri teh odločitvah vlada.

Na slabo banko naj bi bilo preneseno približno 3,34 milijarde sredstev. Toda nekateri opozarjajo, da bi lahko zunanja revizija, ki jo je zahteval EU, pokazala večjo luknjo v slovenskih bankah, tudi sedem milijard. Vendar so predstavniki DUTB-ja povedali, da špekulacij ne morejo komentirati in da imajo za zdaj le podatke NLB-ja o prenosu dveh milijard premoženja.

Sicer pa so tuji člani upravnega odbora "slabe banke" opozorili, da so pravni postopki v Sloveniji dolgotrajni in da bodo nedonosno premoženje bank prodali po najboljših mogočih cenah prek dražb ali pogajanj. "Morda je razlog, da je v upravnem odboru toliko tujcev, ker nimamo razlogov, da bi barantali pod mizo," je pripomnil neizvršni direktor DUTS-ja Carl-Johan Lindgren.