"Ni razlogov za praznovanje. Praznujemo lahko na neki način le državljani, saj nas je EU zaščitil pred nekaterimi ukrepi, za katere si je še v opoziciji prizadevala sedanja vlada," je poročilo Evropske komisije (EK) komentiral ekonomist Jože P. Damijan.
Ob tem je pojasnil, da če Slovenija do oktobra ne bo imela ničesar pokazati, bo EK sprožil postopek za odpravo presežnih neravnovesij, zaradi česar se bodo stroški zadolževanja tako povečali, da jih Slovenija ne bo več zmožna odplačati in bo morala zaprositi za evropsko pomoč.
Prinašanje Evrope naokoli nam ne bo uspelo
Ekonomist Igor Masten se je dotaknil fiskalnega pravila, ki bo po njegovih besedah na srednji in dolgi rok prineslo nekaj pozitivnega, saj nas bo v prihodnje varovalo pred razsipno fiskalno politiko. Pri tem je okrcal tudi spremljajoče informacije o začetku učinkovanja omenjenega pravila: "Mislimo, da bomo lahko z izvedbenim zakonom prinesli Evropo okoli, a vse bo lahko le znotraj zapisanega pravila. Zamakne se lahko le za približno 200 milijonov evrov ukrepov."
"Mislim, da Slovenija dobro deluje, kadar dobi navodila. Zdaj so ta prišla in so bolj ali manj pričakovana," je besede iz Bruslja komentiral nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari. Po njegovih besedah tempo fiskalne konsolidacije ni tako preprost, kot se zdi, saj so razmere zelo neugodne. Izpostavil je tudi, da sta bili v poročilu dve izraziti kritiki ukrepov: premalo ambiciozni pokojninska reforma in reforma trga dela. Letno bomo morali v prihodnjem obdobju privarčevati za okoli 500 milijonov evrov, je ocenil.
Ekonomist Simon Mastnak je poudaril, da je višanje davkov v trenutnem položaju kot gašenje požara s preluknjanim vedrom. Ena težava so pri nas javna naročila, kjer bi se dalo še veliko privarčevati, druga pa je neoptimiziran javni sektor, je dejal. "Vedno se več mesecev pogajamo za nekajodstotno znižanje plač, pa še te znižamo linearno, brez razlikovanja, da nekateri delajo več in drugi manj. Težava je tudi še vedno veliko lastništvo države v gospodarstvu," je dodal.
Bodo mreže padle pod težo Bruslja?
Medtem ko doma poteka interpretacija o zaslugah za odlog odprave čezmernega primanjkljaja na leto 2015, je Bruselj v priporočilih Sloveniji jasen: nove učinkovite ukrepe za izhod iz krize od vlade pričakuje 1. oktobra. Ob tem finančni minister Čufer že pravi, da bodo morali svoj delež prispevati tudi upokojenci, obenem pa lahko Bruselj od vlade kadar koli zahteva poročilo o izvajanju priporočil.
V Bruslju opozarjajo tudi na to, da sanacija bančnega sistema in privatizacija gospodarstva, ki omogoča ohranitev vladnega vpliva v podjetjih in ohranitev vpliva drugih skupin nad finančnimi tokovi v državi, ni pravilna smer, in zahtevajo, da se proces privatizacije konča s spremembo lastništva brez vključitve javnega financiranja. Bruselj zahteva, da neodvisen tuji strokovnjak znova pregleda vsa slaba posojila v slovenskih bankah in da morajo bankirji za svoje slabe odločitve odgovarjati.