Iz tujine nenehno prihajajo opozorila, da mora Slovenija začeti reforme, če se želi izogniti bankrotu. Na očitke, da ob tem nova slovenska vlada še kar naprej čaka na izračune, Alenka Bratušek pravi, da so se začela pojavljati po dogodkih na Cipru. "Prepričana sem, da če bi bila kakšna druga vlada na oblasti, bi bila opozorila ista," je dejala. Slovenija pa po njenem mnenju ne potrebuje pomoči, "potrebujemo pa še nekaj časa", vendar so to dnevi in tedni, in ne meseci.

Za špekulacije, ali bo Slovenija potrebovala pomoč ali ne, je kriva tudi predhodna vlada, ki bi se lahko januarja zadolžila v večji meri po ugodnih obrestnih merah. Finančni trgi pa bi vedeli, da ima Slovenija na razpolago dovolj finančnih sredstev.

Premierka je povedala, da mora vlada do poletja pripraviti seznam ukrepov in reform tako za Bruselj kot za sebe, tudi zato, da popravimo stanje javnih financ. Ob tem je spomnila tudi na trenutni proračun, ki naj bi bil v slabšem stanju, kot ga je prikazovala prejšnja vlada.

"Gradivo je interno, ker nočemo vzbujati dodatnega strahu," je povedala premierka in opozorila, da so v proračunu velika razhajanja. Razmišlja tudi, da bi o stanju obvestila DZ ali vsaj odbor za finance.

Dvig DDV-ja trenutno zgolj razmislek
Med ukrepi za izboljšanje javnih financ se omenja dvig DDV-ja. Vendar po besedah Bratuškove ni rečeno, da bo končal v okviru ukrepov, ki bodo pripravljeni. "Eden izmed mogočih ukrepov na prihodkovni strani je tudi dvig DDV-ja. Vendar bomo videli, ko bomo imeli celoten nabor ukrepov," je povedala. Nabor ukrepov pa bi moral najmanj negativno vplivati na gospodarsko rast.

"Bila sem kritična do ukrepov prejšnje vlade. Povedala sem, da nas bodo pripeljali tja, kamor so nas pripeljali," je dejala in dodala, da je zdaj gospodarska rast še nižja. Med drugim je bila zelo kritična do slabe banke. Njena vlada pa bo obdržala tovrstni koncept reševanja slovenskega bančnega sistema.

"Reševanje bančnega sistema je prioriteta številka ena za to vlado. Zakon o slabi banki ima kar nekaj pomanjkljivosti. Glavna kritika je na račun tega, da je bila zakon sprejet brez finančnih učinkov," je dejala premierka in opozorila, da ni nobenih izračunov.

Finančni minister Uroš Čufer pa po njenih besedah zdaj sedi s predstavniki Banke Slovenije in bank ter pripravlja zelo operativen načrt, kako reševati terjatve. Ena izmed možnosti naj bi bila slaba banka, druga pa garancijske sheme. "Ne znam govoriti na pamet, brez številk. Toda sama dokapitalizacija bank ne bo dovolj," je še dodala.

Želja je prodaja banke
Glede novega kroga privatizacije oziroma glede prodaje večjih podjetij v državni lasti je premierka povedala, da ne želi špekulirati, saj se morajo o tem dogovoriti v koaliciji. Vendar bi se lažje poenotili pri enem ali dveh podjetjih kot pa pri celotnem seznamu podjetij za prodajo.

Po njenem mnenju bi bil zelo dober signal finančnim trgom, da bi to bila ena izmed večjih slovenskih bank. Ob tem je poudarila, da je v koalicijskem dogovoru zapisano, da bi morala biti kupnina namenjena za gospodarske spodbude, za pomoč dobrim podjetjem, ki lahko preživijo.

Trenutna vlada ne namerava prodajati podjetij v državni lasti vse povprek, temveč obstajajo stvari, ki pa jih država ne bi smela prodajati, kot denimo Luke Koper ter panog, ki bi jih lahko razvijali, denimo energetiko.

Država mora po njenem prepričanju prodati tista podjetja, ki jim lahko novi lastniki omogočijo razvoj, ki ga država kot lastnica ne more zagotoviti. Morebitni kupci pa bi morali obljubiti, da bodo obdržali delovna mesta, v nasprotnem bi morali plačati neko kazen ali odškodnino. "Slovenija mora biti odprta družba, ki mora pokazati, da se ne boji tujega kapitala," je poudarila.

Nad javno upravo na mehek način
Med ukrepi za konsolidacijo javnih financ se omenjajo tudi plače javnih uslužbencev. Pogajanj glede plač v javnem sektorju ni želela komentirati, vendar naj bi kvečjemu posegali v dodatke, in ne v osnovne plače. "Upam, da bomo pri tem uspešni," je dejala in opozorila, da so bile v preteklosti marsikatere zadeve slabo zastavljene, zato je treba radikalneje ukrepati.

Davčna reforma je tako šla v pravo smer, vendar bi morali v času gospodarske rasti posegati tudi na odhodkovno rast. Vlada bo nadaljevala racionalizacijo javnega sektorja, vendar ne z odpuščanji po političnih kriterijih, temveč na mehkejši način, kot je npr. upokojevanje.

Zoran Janković ni stric iz ozadja
Bratuškova je spregovorila tudi o odnosih znotraj stranke in z nekdanjim predsednikom stranke PS Zoranom Jankovićem, ki mu pripisujejo, da je v ozadju njenih odločitev. Tako je povedala, da se o vseh zadevah odloča samostojno ali pa se posvetuje s člani stranke. "Zoran Janković niti ne zna niti ne more biti stric iz ozadja," je poudarila.

Premierka je na koncu spregovorila tudi o svojem domnevno spornem magisteriju, katerega pristnost bodo preverjali. Povedala je, da ima čisto vest in da si želi, da bi bila ta zgodba čim prej končana.

Izrazila pa je tudi željo po sestanku s protestniki in ob tem poudarila, da je zadeve primerno reševati za mizo, in ne na ulici. Vsekakor pa je po njenem mnenju nekatere stvari treba spremeniti.

V torek je na Prvem programu Televizije Slovenija ob 20. uri na vrsti opozicija.