Delničarji največje slovenske banke so potrdili predlog Slovenske odškodninske družbe (Sod) o povečanju kapitala v roku petih let od sprejete odločitve. Šircelj, sicer tudi neizvršni direktor v slabi banki oz. Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), je odločitev pričakoval, a obenem izrazil zaskrbljenost.
Uprava in nadzorni svet sta predlagala le 367,2-milijonsko dokapitalizacijo. Sprejet je bil višji znesek, ki ga bo skoraj zagotovo prispevala država - tudi zaradi dejstva, da gre za ukrepe v okviru prenosa slabih terjatev na slabo banko.
To je poudaril tudi Šircelj in dodal, da postopki tečejo. Kot rok za prenos prvega paketa terjatev in premoženja se še vedno lovi konec junija.
Šircelj si močno želi, da bi bila tokratna dokapitalizacija zadnja od države in da ji bo sledilo izboljšanje upravljanja banke ter pozitivni poslovni rezultati v čim krajšem času. Šircelj prav tako upa, da se bo državni lastniški delež v bančnem sistemu postopno zniževal.

Presenečen, ker ni mednarodnih nadzornikov
Glede imenovanja novega nadzornega sveta NLB-ja je Šircelj izrazil upanje, da bo statutarno zmanjšanje števila nadzornikov z 11 na sedem omogočilo učinkovitejše delo nadzornega organa banke. Glede potrjenih imen novih nadzornikov pa ga je presenetilo in zmotilo le to, da med njimi ni mednarodnih strokovnjakov. Meni namreč, da dajo tujci delu nadzornega sveta drugačno noto in predvsem nevtralen pogled.

V nadzornem svetu bodo tako v novem mandatu sedeli direktor Združenja bank Slovenije, nekdanji guverner Banke Slovenije in nekdanji prvi mož Unicredit Banke Slovenija France Arhar, Goran Katušin iz SID banke, Gorazd Podbevšek iz družbe RMG, Sergeja Slapničar iz ljubljanske ekonomske fakultete, Tit A. Erker iz podjetja BP, Miha Košak iz družbe VTB Capital in Uroš Ivanc iz Zavarovalnice Triglav.
Obstoječi mednarodni nadzorniki brez podpore
Nadzorni svet je delničarjem predlagal, naj se za nov mandat izglasujejo obstoječi člani Stephan Wilcke, Miro Germ, Sašo Cunder, Gael de Pontbriand in Marianne Okland, pridružili pa naj bi se jim Dimitrios Stratikopulos, Sergeja Slapničar in Peter Testen, kar pa se, kot omenjeno, razen v primeru Slapničarjeve, ni zgodilo.

Iskanje odgovornosti za napake
Na koncu je Šircelj izrazil upanje, da bo dokapitalizacijo, sanacijo slabih terjatev in izboljšanje upravljanja banke spremljalo tudi ugotavljanje odgovornosti za slabe odločitve iz preteklosti. Po njegovem mnenju so stvari jasne in je zato treba ugotoviti, kje je šlo za nestrokovno delo ali še kaj več.
Bogovič proti dokapitalizaciji, dokler ...
V sporočilu za javnost se je odzval tudi opozicijski SLS. Zanj je dokapitalizacija povsem nesprejemljiva, ker se na ta način "korak za korakom odmika odgovornost", je povedal predsednik stranke Franc Bogovič. Injekcija davkoplačevalskega denarja bo sprejemljiva šele takrat, ko bo vlada pripravila celovito strategijo sanacije bančnega sektorja in bo točno znano, kako bodo stvari potekale; predvsem pa, kaj izmed slabih terjatev bo šlo v prodajo in kaj se bo ohranilo v domači lasti.

Olsenovi bi "morali prisluhniti"
Dozdajšnja nadzornica Marianne Okland je bila presenečena nad menjavo nadzornega sveta. Izrazila je ogorčenje nad transparentnostjo postopka in neprofesionalnostjo. "Država je pri imenovanju nadzornikov ravnala skrajno neprofesionalno in očitno v Sloveniji ni nobene volje, da se kaj spremeni," je dejala. Bogovič je to izjavo komentiral: "Mislim, da ima norveška nadzornica dober pregled nad tem, kaj se dogaja v slovenskem bančnem sektorju, in njej bi moral marsikdo prisluhniti."

Ocenil je še, da v slovenskem prostoru manjka strokovnjakov, ki bi bili neobremenjeni in nevpleteni, je dodal glede odstavitve mednarodnih strokovnjakov.

SD: Za dokapitalizacijo so vedeli že v prejšnji vladi
Na višino dokapitalizacije so se odzvali v SD-ju. Vodja poslanske skupine te stranke Matjaž Han je dejal, da so takšno višino predvidevali. Han upa, da so v banki izračunali, da bo to zadostovalo in da je to res zadnja dokapitalizacija s strani davkoplačevalcev. Sicer pa so za še eno dokapitalizacijo vedeli že v prejšnji vladi, saj so vedeli, da s slabo banko pride tudi dokapitalizacija, je dejal.

Vodja poslanske skupine DL-ja Rihard Braniselj je medtem poudaril, da je treba banke reševati resno. Ali je predvidena dokapitalizacija prava rešitev, pa bodo po njegovih besedah še videli. Dejal je, da se glede dokapitalizacije strinja, da "smo že večkrat rekli, da je to zadnjič".

Vodja poslanske skupine PS-ja Jani Möderndorfer je glede dokapitalizacije dejal, da bomo vse pravočasno izvedeli, in pojasnil, da se bodo na koalicijskem sestanku pogovarjali tudi o tem.

Erjavec: NLB ključen za gospodarstvo
Če NLB pade, bo slovensko gospodarstvo v še večjih težavah, pa je opozoril predsednik DeSUS-a Karl Erjavec. Po njegovem mnenju je ustrezna rešitev sanacija banke in najdba strateškega partnerja, ki bi z zdravim kapitalom in zdravo politiko omogočil, da bo slovensko gospodarstvo lahko zadihalo.