Reorganizacija naj bi trajala od leta in pol do dveh let, njen cilj pa je učinkovitejša in bolj odzivna banka. Prva faza preobrazbe se bo po napovedih NLB-ja začela 1. julija in naj bi bila končana v treh mesecih. Kot pravijo v banki, morajo za izboljšanje poslovanja ukrepati hitro, odločno in premišljeno.

Zaradi slabšanja posojilnega portfelja predstavljajo slabitve in rezervacije glavni razlog za visoke izgube NLB-ja in njegove skupine v preteklih dveh letih, kljub temu pa se od leta 2007 poslabšujejo tudi poslovni rezultati pred rezervacijami. To je sicer predvsem posledica padanja obrestnih prihodkov ob padanju obsega poslov in zniževanju obrestne marže.

Samo s krčenjem stroškov in sanacijo slabih terjatev pa ne bodo izboljšali rezultatov poslovanja, česar se v NLB-ju zavedajo. Banka naj bi zato postala učinkovitejša in bolj strateško usmerjena banka, ki se hitreje prilagaja spremembam v ekonomskem okolju.

Del reorganizacije - manj zaposlenih
Del reorganizacije pa je tudi zmanjševanje števila zaposlenih, ki naj bi do konca leta na ravni matične banke v Sloveniji upadlo za od 240 do 270. A to bo potekalo postopno in na podlagi dogovorov in mehkih metod, zagotavljajo v banki. Do konca leta tako v NLB-ju ne pričakujejo, da bodo potrebovali program presežnih delavcev, ga pa bodo pripravili kot enega izmed scenarijev.

Po koncu reorganizacije naj bi bilo zaposlenih v matični banki v Sloveniji manj za okoli petino. V NLB-ju je trenutno zaposlenih 3550 ljudi, na ravni celotne skupine pa okoli 7000. Zaposlenost v drugih delih skupine pa bo odvisna od prodaje in zapiranja nestrateških enot ter prilagajanja poslovanja strateških podružnic, ki sicer poslujejo dobro, so sporočili v NLB-ju.

Medtem ko bodo odpuščali, pa se bodo za uresničitev ciljev izboljšanja poslovanja v manjši meri tudi kadrovsko okrepili z manjkajočimi strokovnjaki.

Po ocenah vodstva banke, pri katerih se opirajo na izkušnje tujih bank, sprejemanje kreditnih odločitev traja predolgo. Za posojilo srednje velikemu podjetju si tako želijo, da bi proces trajal približno 14 dni.

Zapiranje poslovalnic
NLB ima v Sloveniji 150 poslovalnic, kar je preveč, menijo v banki. Njihovo zapiranje bo slonelo na analizi poslovanja in učinkov za banko, potekalo pa naj bi postopoma.

V banki pa se ukvarjajo tudi z načrtom prestrukturiranja banke, ki ga morajo ob podpori ministrstva za finance uskladiti z Evropsko komisijo. Postopek poteka po načrtih, pravijo v NLB-ju, vse bolj pa je odvisen od postopka Bruslja proti Sloveniji zaradi makroekonomskih neravnovesij. Država si neuspeha na tem področju zaradi svojega ugleda ne more privoščiti, opozarjajo v banki.

NLB naj bi se v prihodnje umaknil ali močno omejil svoje sodelovanje pri velikih gradbenih projektih in finančnih holdingih z visokimi denarnimi vzvodi. To so namreč področja, ki so bila za poslovanje banke v preteklosti najbolj problematična.

Banka naj bi se prav tako bolj osredotočila na manjša podjetja, ki so v boljšem finančnem stanju. Pri srednjih in velikih podjetjih pa bodo odločitve sprejemali na podlagi njihove razvojne perspektive in jasnih obetov ustvarjanja denarnega toka.

Vitkejši NLB bolj osredotočen na prodajo
V banki so oblikovali posebne oddelke za velika in srednja podjetja, podobno sledi še za manjša podjetja. Prenavljale se bodo prodajne in tržne poti, klasične prijeme pa bodo vse bolj nadomeščale sodobnejše alternative. Vitkejši NLB naj bi bila tako bolj osredotočen na prodajo in iskanje novih strank ter poslov, so še sporočili iz banke.