Največji slovenski banki je dolgoročno kreditno oceno znižala z B2 na Caa2. Napovedi za naprej pa je ocenila kot negativne, je razvidno iz sporočila bonitetne hiše.

V bonitetni hiši so se za znižanje odločili, ker menijo, da se je kreditni položaj NLB-ja dodatno poslabšal zaradi potrebe po dodatni kapitalski injekciji banki za ohranitev njene kapitalske ustreznosti na ravni, ki je v skladu s smernicami Evropskega organa za bančni nadzor (EBA).

Poslabšanje kreditnega položaja je obenem posledica nadaljnjih izgub, ki dodatno spodkopavajo že tako šibko kapitalsko osnovo banke, pričakovanih dodatnih izgub v letu 2013 in pomanjkanja kratkoročnih perspektiv za povrnitev k dobičkonosnosti.

Vlada je danes sicer sprejela uredbo o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank. Tako je dana podlaga, da začne dejansko delovati Družba za upravljanje terjatev bank oziroma t. i. slaba banka. Na podlagi te uredbe bo mogoče sanirati tudi NLB, je dejal državni sekretar na finančnem ministrstvu Andrej Šircelj. "To banko je vsekakor treba očistiti slabih terjatev in prekiniti agonijo stalnega zniževanja kapitalske ustreznosti," je dejal.

Uredba podrobneje določa merila in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati banke, od katerih bo slaba banka odvzela slabe terjatve, da bodo tako očistile svoje bilance. Vlada pričakuje, da bodo zato lahko začele kreditirati gospodarstvo.

Med pogoji je Šircelj izpostavil pripravo strategije, v kateri se bo morala banka opredeliti do določenih politik, denimo izplačila dividend in dohodkov ter likvidnostne politike, nanjo pa bosta dali mnenje Banka Slovenije in Družba za upravljanje terjatev bank.

Državna jamstva za terjatve, ki bodo odvzete bankam, so z zakonom določena v višini štiri milijarde evrov.

V NLB-ju niso presenečeni
Za vodstvo NLB-ja pa odločitev agencije Moody's ni presenečenje. Na potrebo po dokapitalizaciji so že večkrat opozorili, pravijo in dodajajo, da znižanje ocene na poslovanje banke neposredno ne bo vplivalo. Prestrukturiranje portfelja banke in krepitev kapitala sta tako eni od njihovih najpomembnejših prednostnih nalog. "Banka je že ustanovila področje za nestrateške dejavnosti, v okviru katerega bo skušala doseči maksimalen izplen, obenem pa se osredotoča na razbremenitev visoko zadolženih podjetij in proaktivno delo s komitenti," so izpostavili.

KBC z umikom ne bo odškodninsko odgovoren?
Medtem so se razkrile tudi nekatere podrobnosti posla med državo in KBC-jem, v katerem je Slovenija od KBC-ja po ceni en evro na delnico oz. za 2,765 milijona evrov odkupila 22 odstotkov belgijskega lastništva v NLB-ju. Kot piše Delo, sta v tej pogodbi sporna člena, ki KBC in njegove predstavnike v upravi in v nadzornem svetu odvezuje kakršne koli odškodninske odgovornosti.

Pogodba po navedbah časopisa med drugim določa, da bo skupščina belgijskim članom uprave, nadzornega sveta in drugega menedžmenta podelila brezpogojno razrešnico za celoten mandat, razen za primere, ko je bila kršena kazenska zakonodaja. Vlada se je v njej zavezala, da proti predstavnikom KBC-ja ne bo vlagala nobenih zahtevkov ali sprožala sodnih postopkov, v primeru kršitve tega dogovora pa jim bo poplačala vse stroške in izgube, ki bi jih imeli s takšnimi postopki.

Ob tem je Šircelj dejal, da se lahko odgovornost na podlagi zakona za krepitev stabilnosti zahteva za nazaj, kazenski primeri pa tako ne zastarajo. In ta zakon je nad pogodbo, je dodal.