Evropska centralna banka je sporočila, da bodo banke vrnile 61 milijard evrov od lani februarja izposojenih več kot 500 milijard. Takrat je ECB denar posodil 800 evropskim poslovnim bankam, in sicer za tri leta po le enoodstotni obrestni meri. Po enem letu bo ECB v torek dobil vrnjenih le 61 milijard, to pa je približno pol manj od ocen ekonomistov. Banke se torej, pričakovano, še niso postavile na noge. Za evro je bilo treba na začetku tega meseca plačati že več kot 1,37 dolarja, v petek pa je njegova vrednost zdrsnila na 1,315 dolarja.

Na Wall Streetu prvi negativen teden letos
Na zdrs evra vplivajo tudi drugi dejavniki. Ameriška centralna banka se vedno bolj nagiba h koncu programa odkupovanja obveznic. V operaciji, znani pod imenom QE (kvantitativno sproščanje), Fed mesečno odkupi za 85 milijard dolarjev obveznic in s tem ohranja tržne obresti na zelo nizki ravni. Poleg tega je vedno bolj jasno, da se Evropa drugo leto zapored ne bo mogla izogniti recesiji. V evrskem območju naj bi po zadnjih ocenah Evropske komisije BDP letos padel za 0,3 odstotka. Vse to je obremenilo evropsko valuto in s tem hitro pregnalo vedno večje strahove o premočnem evru. Tudi delniški trgi so v zadnjem tednu drseli navzdol. Newyorški indeks S & P je izgubil 0,3 odstotka, kar je njegova prva letošnja tedenska izguba.

Je na vidiku preobrat na obvezniškem trgu?
Analitiki opozarjajo, da morda še večja nevarnost za vlagatelje preti na obvezniških trgih. Cene obveznic varnih držav so bile lani tako visoko (posledično pa so donosnosti teh obveznic izjemno nizke), da bi že težko bile višje. Donos desetletne ameriške obveznice je bil vsega 1,39-odstoten, zdaj pa je približno dvoodstoten, kar je zgodovinsko gledano še vedno zelo malo. Pri družbi AMP Capital opozarjajo, da bi lahko videli podobno zgodbo kot leta 1994. Vlagatelji so namreč po obdobju velike negotovosti, ko so varno zatočišče iskali v varnih obveznicah, zdaj spet bolj naklonjeni tveganju.

Bolj majhna podobnost z 90. leti
Ko se bo začelo gospodarsko okrevanje in bodo centralne banke zviševale obresti, bo zlom obvezniškega trga neizogiben. Podobno je bilo pred skoraj 20 leti. Na začetku 90. let je donose obveznic navzdol potisnila recesija in vedno nižja inflacija. Toda cikel se je leta 1994 agresivno obrnil. Gospodarstvo je začelo okrevati, Fed pa je obrestno mero s treh zvišal na šest odstotkov. Donos ameriške 10-letne obveznice se je takrat s 6,4 povzpel na 10,7 odstotka. Vseeno pa tak scenarij, kot se je zgodil leta 1994, ni tako verjeten, saj Fed gotovo ne bo v enem letu obresti dvignil za tri odstotne točke.

Moody's Britancem vzel trojni A
Nov teden se bo na finančnih trgih začel pod vplivom razpleta italijanskih parlamentarnih volitev in petkove novice, da je agencija Moody's Veliki Britaniji odvzela najboljšo bonitetno oceno in Otočane posvarila, da varčevalni ukrepi ne dajejo pravih rezultatov. Wall Street bo budno spremljal, kaj se dogaja v Washingtonu. Povečuje se namreč strah pred avtomatičnimi varčevalnimi ukrepi, ki bodo zaradi sprejetih zakonodaj v veljavo stopili 1. marca. Demokrati opozarjajo, da lahko manjša državna potrošnja pahne gospodarstvo v recesijo, medtem ko republikanci zagovarjajo ukrepe, saj želijo zmanjšati proračunsko luknjo, otepajo se le rezov iz proračuna za obrambo.