Evropska komisije je danes objavila svojo zimsko napoved, za katero se v Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj dejali, da Slovenijo uvršča "med države z največjim predvidenim zmanjšanjem gospodarske aktivnosti v letošnjem letu". Za Slovenijo komisija namreč napoveduje dvoodstotni padec bruto domačega proizvoda. To je tudi za 0,4 odstotne točke večji padec, kot so ga za Slovenijo v Bruslju pričakovali jeseni, so sporočili iz Umarja, ki bo spomladansko napoved o gibanju BDP-ja Slovenije objavil sredi prihodnjega meseca.

"Takšna pričakovanja ne odstopajo bistveno od jeseni objavljene napovedi Umarja, ki je za letos predvidel 1,4-odstotni padec gospodarske aktivnosti v Sloveniji, opaznejša pa je razlika glede napovedi investicij, kjer evropska komisija pričakuje večji padec," so zapisali.

Komisija območju evra za leto 2013 napoveduje 0,3-odstotni padec gospodarske dejqavnosti, kar je skladno s trenutno prevladujočimi pričakovanji. "Ob tem evropska komisija ugotavlja, da napetosti na mednarodnih finančnih trgih popuščajo, kar pomeni, da so tveganja iz mednarodnega okolja, ki jih občuti Slovenija, manjša kot ob pripravi prejšnje, jesenske napovedi komisije," je podatke komentiral direktor Umarja Boštjan Vasle.

Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je v Bruslju sicer ocenil, da je znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke BDP-ja v letošnjem letu za Slovenijo na tej točki nedosegljiv cilj. Glavni razlog za to je po njegovem mnenju dejstvo, da ukrepanje v podporo bančnemu sektorju zelo bremeni javne finance. Rehn je poudaril tudi, da obstaja "nujna potreba po nadaljnjih globokih strukturnih reformah".

V GZS-ju niso presenečeni
Napoved komisije o letošnjem dvoodstotnem padcu BDP-ja za Gospodarsko zbornico Slovenije niso presenetljive. "V GZS-ju smo oktobra lani za letos napovedali 1,7-odstotni padec BDP-ja, takratna napoved pa je bila povezana s precejšnjimi tveganji navzdol, ki so se v teh mesecih uresničila," so dejali v zbornici.

V zbornici so dejali, da na slovenski BDP negativno vplivajo tudi gibanja v mednarodnem okolju. Izvozna industrija je sicer lani dosegala rahlo rast, a se zmanjšuje zaradi zunanjih in notranjih dejavnikov, so dejali v GZS-ju. Novi zastoji pri sprejemanju reform ter vladna in politična kriza razmere poslovanja zaostrujejo bolj, kot je mogoče dojeti, so še dodali v zbornici.

Problem vidijo tudi v manjši dostopnosti do virov financiranja tako za banke kot za podjetja. Vse višja cena in še slabša dostopnost denarja je povezana s padci bonitet države in bank, ker zastajamo v uresničevanju strukturnih reform, so dejali v zbornici. Posledično se posamezna podjetja in celotne panoge načrtno ali stihijsko krčijo. V večji meri ne bo nazadovalo le gradbeništvo, ampak tudi druge panoge, tudi storitvene. Recesijo tako močno občuti trgovina, so sporočili.

Pesimistična napoved pa je lahko celo optimistična, če se ne bo hitro odločilo o bistvenih ukrepih za zagon gospodarstva, so opozorili v GZS-ju. "Zato potrebujemo delujočo vlado in kompetenten parlament, da sprejme novelo delovne zakonodaje, ukrepe za zagon infrastrukturnih projektov ter sanacijo bank, vključno s sanacijo prezadolženih podjetij," so poudarili.

Za sanacijo močno prezadolženih podjetij, katerih ekonomski lastniki niso več lastniki, je nujna tudi prenova insolventne zakonodaje, so dejali v GZS-ju. Hkrati pa je treba pospešiti pripravo projektov za učinkovitejše črpanje evropskih sredstev, so še izpostavili.