V NLB-ju ugotavljajo, da je največji letni prirast slabih posojil nastal leta 2007 in znaša skoraj 800 milijonov evrov. Takrat je banko vodil Marjan Kramar, ki si je, kako ironično, za dobro vodenje nato dal izplačati še milijon evrov nagrade.
"Osnovni razlog za posel oziroma za spremljanje posla za financiranje mora biti ocena, ali bo posel sam kot takšen uspel, zavarovanja so potem šele v drugem pomenu te besede," je dejal Kramar.

Kramarjevo nerazumevanje nas bo stalo milijarde evrov
Kramar očitno besede zavarovanje posojil ni dobro razumel, kar bomo zdaj davkoplačevalci pokrili z nekaj milijardami evrov. Jama brez dna pa je že nekaj časa tudi Nova kreditna banka Maribor. Po nekaj dobičkonosnih letih so leta 2011 imeli 81 milijonov evrov izgube, lani pa že skoraj četrt milijarde. Matjaža Kovačiča, ki je banko vodil od leta 2005 do lani, banka odškodninsko toži za 90 milijonov evrov.

Kovačič je dejal, da "smo premalokrat zahtevali dodatni kapital, prevečkrat pozitivno kreditirali projekte s premalo kapitala".
Tudi druge banke so globoko v rdečih številkah. Abanka 76 milijonov evrov, Probanka 55, Factor banka 25, tudi Banka Celje je ustvarila velikih 15 milijonov evrov izgube. Kapitalski primanjkljaj teh bank je 1,7 milijarde. Svoj delež krivde v ogromni bančni luknji pa gre zagotovo pripisati nadzornikom bank in regulatorju, to je Banki Slovenije. V času podeljevanja problematičnih posojil sta bila guvernerja Mitja Gaspari in Marko Kranjec.

Kranjec: Kako pa bi lahko ukrepali?
Na vprašanje, ali niso imeli nobene možnosti na kakršen koli drugačen način ukrepati, je Kranjec odgovoril: "A mi lahko poveste, kako pa naj bi sicer drugače ukrepali? Bi lahko mi bankam prepovedali, da se zadolžujejo v tujini? Veste, kdo je odgovoren za odločitve o zadolževanju bank? Uprave in nadzorni sveti."

Slovenske banke so potopili tajkuni z neuspelimi mendžerskimi prevzemi, gradbinci, predvsem pa cerkvena Zvona, onadva sta sama skopala za 126 milijonov evrov veliko luknjo.