V četrtek je javnost končno izvedela rezultate obremenitvenih testov slovenskih bank. Kapitalske potrebe v osmih bankah, v katerih so bili izvedeni pregledi aktive in obremenitveni testi, znašajo 4,778 milijarde evrov, je po seji vlade razkril guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec.

Po Jazbečevih besedah bi toliko znašal kapitalski primanjkljaj v primeru neugodnega scenarija. Za dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke, Nove Kreditne banke Maribor in Abanke Vipa pa bo država namenila 3,012 milijarde evrov. Te tri banke so za zdaj zaprosile za ukrepe po zakonu o ukrepih za stabilnost bank.

Za prvo skupino bank dokapitalizacija
Jazbec je po objavi rezultatov testov predstavil naslednje korake: "Kar se bo zgodilo, je, da bo v prvi skupini bank potrebna dokapitalizacija in ta bo takojšnja po odobritvi Evropske komisije. Za preostale banke bo Banka Slovenije dala odredbo, da lastniki poskrbijo za dokapitalizacijski kapital." Dodal je, da to ne pomeni dokapitalizacije, saj lahko lastniki kapital pridobijo na druge načine. "Pričakujemo, da bodo lastniki druge skupine bank to storili do konca junija."

Čufer pojasnil razdelitev bank
Finančni minister Uroš Čufer je ob tem razložil, da lahko "banke razdelimo na tiste, ki lahko na trgu pridobijo zasebni kapital, in tiste, ki ne morejo dobiti denarja na trgu." Hkrati je poudaril, da so tri banke že iskale kapital na trgu in ga kljub vsemu niso bile sposobne najti, zato so te banke lahko predmet državne pomoči. Pri tem gre za tri največje banke v neposredni ali posredni državni lasti, NLB, NKBM in Abanko. Čufer je še pojasnil, da druge banke, v katerih so opravljali obremenitvene teste, še niso iskale denarja na trgu ali pri svojih 'mamah' in jim je zato treba dati čas, da poskušajo najti kapital.

Prenos terjatev na slabo banko
Na slabo banko bodo prenesli 1,5 milijarde evrov terjatev in jo tudi dokapitalizirali v znesku 200 milijonov evrov, je še pojasnil Čufer in dodal, da naj bi dokapitalizacija bank potekala tako, da bosta dve tretjini v denarnem znesku, ena tretjina pa v obveznicah. Zadnja obrambna linija davkoplačevalskega denarja bo privatizacija državnih bank, in sicer tako, da bodo v NLB-ju obdržali četrtinski državni delež, medtem ko naj bi NKBM prodali v celoti. Za Abanko pa privatizacijski scenarij še ni izdelan. Gre za korake k stabilizaciji bančnega sistema in prvi pogoj, da znova zaženemo gospodarsko rast, je še poudaril.

Bratuškova: Najprej je treba najti odgovorne
Predsednica vlade Alenka Bratušek je dan pozneje za Radio Slovenija dejala, da bo trenutna vlada - če bo treba - spremenila tudi zakonodajo, da bodo bančni podatki, potrebni za preiskave, postali javni. "Če bo mandat te vlade trajal do jeseni 2015, sem prepričana, da bomo izpeljali vse, kar bo potrebno, da ne bo treba dajati več davkoplačevalskega denarja za banke. Če bo šlo vse po načrtih, bomo banke najprej sanirali in jim nato našli strateškega partnerja, ki jih bo znal upravljati. Najprej pa je treba najti odgovorne za stanje bank in hkrati iskati strateške partnerje za banke," je napovedala.

Znova so se zbrali protestniki
V petek se je na ljubljanskem Kongresnem trgu zbralo nekaj sto protestnikov in izrazilo nezadovoljstvo z upravljavci države. Glede na številne govorce in transparente so navzoči kritiko uperili predvsem proti kapitalizmu kot takemu, korupcija pa je zavzemala manjši del vsebine. Večinoma so zatrjevali, da kapitalizem kot sistem temelji na korupciji, zato bi bil prvi nujni korak njegova odprava. Izrazili so nasprotovanje državni dokapitalizaciji bank v vrednosti treh milijard evrov. "Denar ljudem, ne pa bankam," je vzklikala množica.

Tokrat brez incidentov
Protestni shod je tokrat minil brez incidenta. Napis Zarubljeno so med drugim nalepili na ljubljansko univerzo in ljubljansko občino, ob tem pa se jasno izrekli proti diktaturi kapitala. Zavzeli so se za večja pooblastila in neodvisnost Komisije za preprečevanje korupcije ter davčnega urada, hkrati so zahtevali takojšnjo prekinitev privatizacije državnega premoženja. Protestniki namreč zavračajo, da jim oblast kot rešitev proti korupciji ponuja zasebno lastništvo državnih podjetij in bank ter privatizacijo javnih storitev, kot so šolstvo, zdravstvo in sociala. Na protest so na družbenem omrežju Facebook sicer vabili predstavniki t. i. Koalicije proti korupciji, udeležbo pa so napovedali tudi v stranki v nastajanju Solidarnost, gibanju Vseslovenska ljudska vstaja in Odboru za pravično in solidarno družbo, svoje zahteve je na shodu prebrala tudi Iniciativa za demokratični socializem.