V uvodu pogovora za Studio ob 17h se je premierka strinjala, da podatek o bančni luknji ni dober podatek. Dobro pa je, da imamo podatke na mizi in da vemo, kako bomo to sanirali, je dodala. Je pa dejstvo, da bo to za državljane in državljanke drago.

"Če bo mandat te vlade trajal do jeseni 2015, sem prepričana, da bomo izpeljali vse, kar bo potrebno, da ne bo treba dajati več davkoplačevalskega denarja za banke. Če bo šlo vse po načrtih, bomo banke najprej sanirali in jim nato našli strateškega partnerja, ki jih bo znal upravljati. Najprej pa je treba najti odgovorne za stanje bank in hkrati iskati strateške partnerje za banke," je napovedala.
Če ne bo sodelovanja - odhod
Po njenih besedah sta ministrstvo za finance in Banka Slovenije v stalni navezi z NPU-jem. Banka Slovenije je celo dala svojega strokovnjaka v skupno preiskovalno skupino. "Če hočemo dobiti del tega denarja nazaj, morajo biti akcije hitre. Bilo je že podanih kar nekaj konkretnih ovadb, za kar nekaj milijonov. Ampak tudi na Islandiji je trajalo pet let do obsodbe enega izmed bančnikov," je prepričana.

Če pa sodelovanje pristojnih v bankah ne bo takšno, kot je treba, pa so pripravljeni spremeniti tudi zakonodajo, da bodo potrebni podatki postali javni. "In če ne bodo tisti, ki so za to pristojni, sodelovali z organi pregona, bodo morali oditi," je dodala.
Glede privatizacije je še povedala, da so v koaliciji načeloma usklajeni in da bo moral tudi SD razumeti, da ne moremo nadaljevati na sedanji način. V nasprotnem primeru bodo morali volivcem čez 10 let ponovno razlagati, zakaj spet dajejo denar za banke.

Še vedno preveč birokracije
Kaj pa previsoki davki? Po besedah premierke so do zdaj povečali le dva davka, pri katerih so pazili, da ne bi vplivali na izvoznike. Tudi davek na nepremičnine v povprečju, je poudarila, ne bo dodatno obremenil podjetij.
Obenem je pojasnila, da so ji vsi vlagatelji v pogovorih zatrdili, da davki niso takšna težava, kot je dušeče administrativno okolje. "Trudimo se, da bi vse postopke prenesli na eno mesto, ampak vsega pa se v osmih mesecih ne da narediti," je zavzdihnila.
Isti standardi za vse
O kadrovskih pretresih v vladi je dejala, da bi sicer novega ministra že lahko imeli, a so se v koaliciji dogovorili, da bodo najprej spremenili koalicijsko pogodbo, ki je bila že od začetka zamišljena za eno leto. Z ministrom Samom Omerzelom se je pogovorila, pokazal ji je pogodbe z Darsom, ki so razburile javnost.

Še vedno uživa njeno zaupanje, ampak zdaj, ko je bila vložena interpelacija, bo odločitev odgovornost poslancev. Je pa po njenem mnenju minister Stanko Stepišnik s svojim odhodom postavil visoke standarde, ki bi morali veljati za vse. Pri tem je s prstom pokazala na DL in Gregorja Viranta, iz čigar kvote prihaja Omerzel.
Glede preiskave pri ministru Romanu Jakiču je ponovila njegove besede, da bo odstopil, če bo proti njemu vložena pravnomočna obtožnica. A namerava počakati na konec predkazenskega postopka in se bo nato odločila naprej. "Vendar, kolikor poznam Romana, bo držal svojo besedo," je dodala. In še, vsi ministri za zdaj imajo njeno zaupanje.
Politična izkaznica ni nujno hiba
Dotaknila se je tudi Slovenskega državnega holdinga, kjer je izpostavila, da ni logično, da se isto državno premoženje upravlja v dveh različnih družbah in na dva različna načina.
Zakaj pa bi morali biti v upravljanju holdinga sploh ljudje iz politike? Odvrnila je, da je član politične stranke še vedno lahko strokovnjak, ključno pa je, da si ne pusti vplivati na svoje odločitve. "Take bomo iskali tudi med tujci," je dodala. Naslednji korak je usklajevanje prodajne strategije, ki naj bi bila pred DZ-jem v januarju ali februarju.
Glede odstopa senata KPK-ja je premierka poudarila, da je komisija pri njej zmeraj imela odprta vrata, a da niso nikoli prejeli konkretnega predloga za spremembo zakonodaje. Bodo pa zagotovo začeli potrebne zakonske spremembe, je zagotovila.