"Zdaj smo nastavljeni na tirnice za okrevanje. Ljudje bi lahko optimistično gledali naprej in dejali: v redu, spet smo dali neka sredstva, ampak mora biti od tega tudi neka korist," komentira v pogovoru za MMC sanacijo bank Senjur, ki je bil v času Pahorjeve vlade predsednik Fiskalnega sveta vlade, v tretji Drnovškovi vladi minister za ekonomske odnose in razvoj, funkcijo pa je obdržal tudi v Bajukovi vladi. "Veliko je odvisno od tega, kaj se bo zgodilo z zadnjim kvartalom, gospodarstvu gre na bolje. Ugibanje je, toda lahko bi bilo že naslednje leto solidno, ne gre za visoko rast, lahko bi imeli ne nujno negativno stopnjo rasti. Ta možnost obstaja že v letu 2014."

Druge rešitve ni bilo
Dejstvo, da je vsak prebivalec zadolžen 2.879 evrov, Senjur ne bi "objokoval, ker druge rešitve ni bilo", ker smo že pet let v krizi, je na to treba gledati kot na pot iz recesije. Že od leta 2011 in še posebej od leta 2012 je bilo jasno, da je ena izmed skrajnih rešitev iz težav ponovno podržavljenje naših bank in podjetij, čeprav je - tako Senjur - takratna vlada še sanjala, da so mogoče še nekatere druge rešitve brez državnega denarja. "Zaradi tega se je odločitev odložila za skoraj leto in pol. To, kar se zdaj dogaja, je to, da imamo ponovno podržavljenje bank in podjetij, ki so bili v njihovih bilancah kot neke vrste zastava," pojasnjuje Senjur in dodaja: "To, kar plačujemo, ni neposreden davkoplačevalski denar, to je neke vrste investicija države – država smo mi – in našega denarja v gospodarstvo. Upamo, da bo ta denar prišel nazaj, prej ali pozneje. Nekaj nasedlih naložb bomo prodali, nekaj se bo prestrukturiralo in jim bodo banke denar vrnile," pravi Senjur, ki pričakuje, da bo to naložba, ki jo bo Slovenija dobila nazaj.

Denarja nismo vrgli, naložili smo ga!
"To je nujno. Ne smemo na to gledati kot na stran vržen denar, češ zdaj smo spet denar vrgli stran! Ne, naložili smo denar. Ali smo ga dobro naložili, pa je odvisno od tega, ali bomo gospodarstvo postavili na noge. Najprej banke, potem gospodarstvo; če se bo zagnalo, potem bo to investicija, ki nam bo denar vrnila nazaj."
Dobro smo nastavljeni!
"Trenutno smo dobro nastavljeni. Imamo nastavitev, ko gre za odpravo javnofinančnega primanjkljaja, javne izdatke relativno držimo pod nadzorom, tudi javnofinančni prihodki so zdaj malo povečani. Lahko rečemo, da so javne finance pod kontrolo in se lahko zgodi, da bi bile v dveh, treh letih normalne. Tudi bančni sistem je nastavljen in je pod nadzorom - če se bo vse dobro odvijalo -, mora pa biti dobro izvedeno, kar je to strokovno vprašanje," ocenjuje Senjur.
Čas za okrevanje
Drugo vprašanje pa je po njegovih besedah sanacija gospodarstva, ker je veliko odvisno od tega, ali bo tudi gospodarstvo začelo okrevati. "Čas je takšen, da bi lahko realno pričakovali, da bi gospodarstvo začelo okrevati, da bo očiščeno svojih izgubarjev, podjetij v stečaju, okrevalo bo posebej zaradi rahle konjunkture na zahodu, kamor mi prodajamo. Lahko bi pričakovali, da bi gospodarstvo v prihodnjem letu začelo okrevati. A to zdaj ugibamo," je vseeno optimističen Senjur.

Upravljanje je velik problem
Strinja se, da je neodločanje ključno vprašanje, ne samo pri upravljanju bank in podjetij. "To vprašanje moramo resno postaviti: kako so naše gospodarstvo in naša podjetja in banke vodeni. Nima smisla, da zdaj podjetja kritizirajo banke ali obratno, češ dajali ste slabe kredite, drugi pa so jih sprejemali … Upravljanje oziroma gospodarjenje v naših bankah je velik problem."

V zvezi s sanacijo bank Senjur pojasnjuje, da v banke ne bo prišel noben dodaten denar, saj je ta denar že v bankah, ampak na drugih računih. Banke bodo razbremenjene slabih terjatev, bilance bodo očiščene in to bo šlo na družbo, ki je pravzaprav državna družba. Država bo prevzela slabe terjatve na svojo družbo DUTB - mi bomo to reševali kot država. V tem smislu bodo banke na boljšem, ker ne bodo imele neposrednega bremena slabih terjatev in bodo lahko dajale posojila, ampak ne slabih.
Slaba posojila? Mi smo takšni!
Je zdaj res konec slabe prakse s slabimi posojili, smo vprašali profesorja Senjurja. "Ne vemo. Tukaj ne gre za to, da zamenjamo vse uprave in nadzorne svete, saj imata NKBM in NLB čisto nove uprave in nadzorne svete. To so novi ljudje, lahko jih zdaj zamenjamo z novimi, lahko vsako leto vrtimo nove ljudi, ampak to nikamor ne vodi," je prepričan, saj so vzorci stari. "Ampak to smo mi! Ti vzorci niso prišli od zunaj. Mi smo takšni."

Nismo Skandinavija
Senjur rešitev vidi v daljši stabilnosti pri vodenju podjetij in bank, vključno z vlado, ki ne bi smela vsako leto spreminjati koncepta; banke in podjetja bi morali imeti dolgoročne uprave in nadzornike. "Če bi to uspelo, bi bila to rešitev. Nismo tako slabi, kot se prikazujemo, popolni pa tudi nismo. Smo samo srednje razvita država, nismo Nemčija ali Skandinavija, naše sposobnosti so na ravni srednje razvite države, to je dejstvo," je realen Senjur.

Breme dolga veliko
V zvezi z naraščanjem deleža dolga v bruto družbenem proizvodu Slovenije, ki bo po dokapitalizaciji znašal 75,6 odstotka BDP-ja, Senjur ugotavlja, da smo se s "to operacijo zadolžili za dodatnih deset odstotnih točk BDP-ja". "Smo še vedno solidni, nismo več izjemno dobri, smo blizu povprečja." Strinja se, da je breme dolga res veliko, ker smo se morali na hitro zadolževati.
"V petih letih smo se skoraj trikratno zadolžili, zaradi tega smo se morali drago zadolževati, veliko dražje kot druge države. Sama raven dolga glede na BDP ni tako velika, je povprečna, ampak obremenitev z odplačevanjem dolga je pa visoka. Če bo prišlo do ponovne gospodarske rasti, se bo to nekoliko zrahljalo, tudi s prestrukturiranjem posojila v prihodnje."
Estonci se opirajo na Skandinavce
Estonija denimo ima samo sedemodstoten delež dolga v BDP-ju, ker je pod skandinavskim vplivom, oziroma vplivom Švedske in Finske. "Imajo politiko strogih tržnih rešitev in slabo razvito socialo. Če bi mi imeli zaščitnike, kot jih imajo oni, da se lahko nanje oprejo, njihove banke, bi nam bilo mogoče lažje. Ampak mi nismo takšen tip države. Mi se nimamo na koga opreti, ne moremo reči 'oprli se bomo na Avstrijce, smo zaledje za njihove trge'. Estonci so hkrati res dober in krut primer, saj so nihanja njihove gospodarske rasti tudi po deset odstotkov, tudi navzdol. Ko je treba skrčiti, oni kar skrčijo, ker nimajo tako razvite civilne družbe, kot je pri nas. V Sloveniji imamo močne sindikate in civilno družbo. Če bi mi kar tako krčili plače, javne izdatke, bi jih šokiralo, kar se je zgodilo leta 2012; ni bilo pametno tega krčiti," je še dejal Marjan Senjur v intervjuju za MMC.