Arhar je bil namreč predsednik nadzornega sveta NLB-ja, članom komisije pa je skušal orisati kompleksnost in specifičnost razvoja dogodkov v slovenskem bančnem sistemu. Pojasnjeval je delovanje zapletenega bančnega oziroma finančnega sistema, njegovo zgodovino, primerjavo z Evropo in ZDA, vrsto notranjih in zunanjih dejavnikov ter njihovih kombinacij, ki so vplivali na razvoj dogodkov v domačem in svetovnem finančnem in bančnem sistemu.

"V Sloveniji je bila in je še vedno specifična situacija ta, da največja banka obvladuje 40 odstotkov trga, druga pa okoli 10," je povedal in pojasnil, da bi morali vsaj prvi dve banki biti približno enako veliki, da bi delovali mehanizmi zdrave konkurence. "Na to temo se do danes ni nič naredilo," je dejal.

Banke v Evropi financirajo večino potreb gospodarstva, je povzel. V Sloveniji krediti nebančnemu sektorju, torej prebivalstvu in podjetjem, predstavljajo glavnino bančnih poslov, medtem ko je tega v Evropi znatno manj, v ZDA pa še manj.

Arhar je bil tudi guverner Banke Slovenije. Iz izkušenj je tako orisal dogajanje ob prvi sanaciji bančnega sistema, dogajanje pred in po oblikovanju tolarja ter prevzemu evra, dogajanje na bančnem trgu ob sprostitvi prve stanovanjske sheme, ob zadolževanju pred uvedbo DDV-ja, ob prvi javni ponudbi v NKBM-ju in njenem propadlem poskusu prodaje in tako dalje. Na dogajanje v slovenskem bančnem sistemu je vplivala vrsta domačih in tujih dejavnikov, je dejal.

"Evforija ob vstopu v EU"
"Takrat je bilo vse v evforiji, ne le v Sloveniji, tudi v Evropi," je dogajanje z vstopom in po vstopu v Evropsko unijo in v evrsko območje ponazoril Arhar. "Slovenski primer je opozorilo vsem bodočim članicam EU-ja in evra. Ko prideš do cenejšega denarja, ko se vse poceni in se tvoj rating dvigne, je največja nevarnost," je ocenil.

Spomnil je, da so evropske države po izbruhu krize pomagale tako državnim kot zasebnim bankam. Slovenija je zdaj v fazi, v kateri mora pomagati zlasti industrijskim podjetjem, da se postavijo na noge, je poudaril in dodal, da se ne smemo ustrašiti tujega kapitala, če so postavljena pravilna izhodišča in pravila na ravni države.

Kreditna rast je bila tesno povezana z rastjo bruto domačega proizvoda in z dogajanjem na nepremičninskem in kapitalskem trgu, je opozoril. "Če pa ob tem sprejemaš velika tveganja, jih sprejemaj s svojimi rezervami, ne z novimi krediti. Kar pa se ni delalo," je dejal.

"Formalno je v NLB-ju vse, kot mora biti"
Kot nekdanji predsednik uprave tuje banke v Sloveniji (Unicredit banke Slovenija) in kot prvi nadzornik NLB-ja v državni lasti je potegnil nekatere vzporednice med banko v tujem lastništvu in banko v domačem lastništvu. "Po formalni plati je v NLB-ju vse tako, kot mora biti. Ko pa gledaš konkretne posle, se vprašaš, ali in koliko so bila spoštovana pravila povezanih oseb," je orisal.

Kot je povedal, pozna primere, ko ta pravila niso bila upoštevana, da pri hipotekarnih kreditih v veliko primerih v kreditnih mapah ni zemljiškoknjižnega sklepa. Pa tudi če je kreditni oddelek rekel, da je tveganje za kakšen posel ali kredit preveliko, to ni ustavilo kreditiranja. Povzel je še nekatere druge razlike pri odločanju in prevzemanju tveganj ter naštel ukrepe, ki so jih po njegovem prihodu vzpostavili v NLB-ju.

"Formula sobivanja NLB-ja s tujim partnerjem ne živi"
NLB bo po izpolnitvi načrta prestrukturiranja popolnoma druga banka, tako po velikosti kot po vsebini, je napovedal Arhar. "To bo proces, ki bi ga čim prej rad zaključil z vidika lastnika," je dejal. Glede predvidene privatizacije NLB-ja, ki predvideva, da bo država v njej obdržala 25 odstotkov plus eno delnico, pa je dejal, da "je primer sobivanja NLB-ja s tujim partnerjem, belgijskim KBC-jem, dodaten dokaz, da ta formula ne živi".