Banka Slovenije ima podatke o lanskem poslovanju bank do novembra, ko je bilo vse še povsem v znamenju pričakovanj objave rezultatov skrbnega pregleda bank in ohranjanja obstoječih trendov. Dolgo pričakovani izidi obremenitvenih testov so bili objavljeni 12. decembra, pokazali pa so potrebo po okrepitvi NLB-ja, NKBM-ja in Abanke s tremi milijardami evrov, kar je država že storila.

Vloge gospodinjstev ostajajo stabilne
Čeprav se nižanje razpoložljivega dohodka gospodinjstev odraža na upadanju potrošniških posojil, pa stanovanjsko kreditiranje ohranja pozitivno rast. Vloge gospodinjstev so stabilne. Tveganje refinanciranja bank je nizko, posebej bank v večinski domači lasti, ki se jim je v letu dni močno znižalo zapadanje dolga do tujine, so po seji sveta sporočili iz centralne banke.

Opaznejšega okrevanja ni
Svet Banke Slovenije se je seznanil tudi s trenutnimi gospodarskimi in finančnimi gibanji. Po šibki rasti evrskega območja v tretjem četrtletju 2013 tudi podatki za zadnje četrtletje ne nakazujejo opaznejšega gospodarskega okrevanja, je ugotovil. Mesečni upad aktivnosti v industrijski proizvodnji in gradbeništvu se je oktobra povečal, nižja kot septembra je bila tudi prodaja v trgovini na drobno. V nasprotju z realnimi kazalniki je ostalo gibanje anketnih kazalnikov še naprej ugodno. Stopnja brezposelnosti je oktobra ostala stabilna - pri 12 odstotkih.

Gospodarska aktivnost je bila konec leta 2013 stabilna tudi v Sloveniji. Industrija v povprečju zadnjih mesecev stagnira, saj ob rasti izvoza v evrsko območje upada povpraševanje na drugih trgih, na kar vpliva tudi padanje vrednosti tujih valut.

Zaupanje v gospodarstvo stabilno, a nizko
Zmanjševanje domačega povpraševanja se je nekoliko umirilo, in sicer skladno z upočasnitvijo upadanja kupne moči. Prenehanje zmanjševanja bruto domačega proizvoda se odraža tudi na zaustavitvi rasti presežka na tekočem računu plačilne bilance. Zaupanje v gospodarstvu je konec leta ostalo stabilno, a na nizki ravni.

Zaradi iztekanja pogodb za določen čas se je število registriranih brezposelnih decembra ponovno zvišalo. Povprečna nominalna plača se je v zadnjih mesecih sicer zviševala, vendar je bila njena rast do oktobra še nižja od inflacije.

Inflacija čedalje močneje odraža nizko raven domače končne porabe. Merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo rasti cen v EU-ju, se je decembra znižala na 0,9 odstotka na letni ravni, ob odsotnosti konsolidacijskih in administrativnih ukrepov pa bi bila negativna, menijo v Banki Slovenije.

Za 0,3 odstotne točke nižja decembrska inflacija od novembrske je predvsem posledica dodatnega zniževanja cen industrijskih proizvodov brez energentov, nižje rasti cen nekaterih tržnih storitev in prehodnega znižanja premije zdravstvenega zavarovanja, še ugotavljajo v Banki Slovenije.