Napovedi se sicer razlikujejo, večinoma predvidevajo od 0,7- do 1,4-odstoten padec BDP-ja, po mnenju ekonomistov pa bosta za zagon rasti nujna sanacija bančnega sistema in razdolževanje podjetij.

Slovenija bo imela v letu 2015 po napovedih Evropske komisije in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) najšibkejšo rast v celotni Uniji, tudi pri Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) napovedujejo, da bo slovensko gospodarstvo začelo postopno okrevati šele proti koncu leta 2015.

V svojih napovedih je sicer najbolj pesimistična Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), ki prihodnje leto pričakuje 2,5-odstotni upad slovenskega BDP-ja. Tam izpostavljajo, da slovenski izvoz sicer postopoma raste, vendar pa gospodarsko dejavnost duši šibka domača poraba, ki je posledica razdolževanja gospodarstva in ukrepov za uravnoteženje javnih financ.

Slovenske institucije z nekoliko več optimizma
Nekoliko bolj optimistične pa so v napovedih slovenske finančne institucije. Po napovedih Banke Slovenije se bo BDP prihodnje leto skrčil za 0,7 odstotka, medtem ko Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pričakuje 0,8-odstotno krčenje - po njihovem mnenju bo negativno še naprej vplivala sanacija bančnega sistema in fiskalna konsolidacija, pozitiven pa bo tudi prihodnje leto predvsem vpliv izvoza.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) v letu 2014 pričakuje 1,3-odstotni padec. Izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri GZS-ju Alenka Avberšek pa pravi, da bo morebitni izhod iz recesije odvisen predvsem od vprašanja, na kakšen način bo izvoznemu delu gospodarstva, ki je konkurenčen in ima posle, zagotovljeno financiranje poslovanja in kakšna bo sicer ocena Slovenije.

Glede poslovanja na domačem trgu, predvsem gradbeništva, pa je po njenem mnenju ključno, kako bo to lahko izvajalo investicije na področju učinkovite izrabe energije in projekte, vezane na evropska sredstva. "Možnost, da v drugi polovici leta pridemo v bolj pozitivne sfere, pa je močno odvisna od tega, kako bo zaživela slaba banka," je izpostavila Avberškova.

Pripomogla bi odprava birokratskih ovir
Ekonomist Sašo Polanec meni, da bo Slovenija tudi v letu 2014 v blagi recesiji. "Čeprav se izvoz povečuje, pa je domače povpraševanje še naprej šibko. Varčevanje države, ki bo zmanjševala primanjkljaj, bo imelo restriktivne učinke," je ocenil. Dodal je, da tudi zasebna potrošnja zaradi manjših dohodkov nima pravega zagona.

Za izhod iz recesije je po njegovem mnenju ključnega pomena povečanje konkurenčnosti z dvigom produktivnosti na ravni podjetij, hkrati pa relokacijo kapitala in zaposlenih od nizko produktivnih k visoko produktivnim. Država bi, kot je poudaril Polanec, prav tako lahko povečala produktivnost oz. stroškovno učinkovitost - k temu bi najbolj prispevala odprava birokratskih ovir.

Sanacija bank kot pomemben, a ne zadosten pogoj
Da Slovenija v prihodnjem letu še ne bo izšla iz recesije, se strinja tudi ekonomist Matej Lahovnik. Kot je ocenil, bo imela Slovenija največ dvoodstotni padec gospodarstva, sanacija bank pa po njegovem mnenju še ni zadosten pogoj za okrevanje gospodarstva, saj bodo zaradi slabe kapitalske ustreznosti oz. prezadolženosti tista podjetja, ki denar za razvojno prestrukturiranje najbolj potrebujejo, še vedno najtežje prišla do finančnih virov.

Pomen sanacije bančnega sistema in finančnega prestrukturiranja podjetij v prihodnjem letu pa izpostavlja tudi ekonomist Jože P. Damijan. "Po pomenu za razvoj države gre za zadevo, ki jo lahko primerjamo morda le z obnovo po vojni porušenega gospodarstva ali s prestrukturiranjem gospodarstva in prehodom iz socialističnega v tržni gospodarski sistem, ki sta se zgodila hkrati z osamosvojitvijo," je ocenil.

Po mnenju izvršne direktorice Združenja Manager Sonje Šmuc pa Slovenija med evropskimi državami najdlje opravlja izpit izhoda iz krize. Tega, kot je ocenila, ne moremo opraviti, ker se sprememb lotevamo prepočasi, ko se jih, pa delo opravimo polovičarsko. Med nujnimi ukrepi je izpostavila reforme, brez katerih ne moremo računati na dvig konkurenčnosti - od preloma s sistemsko korupcijo do reforme trga dela, zdravstva in pokojninske reforme.