ali so bili v sporno kreditiranje vpleteni tudi nosilci javnih in političnih funkcij.

Na sejo komisije so tokrat povabili generalnega sekretarja NLB-ja in nekdanjega viceguvernerja Banke Slovenije Sama Nučiča, nekdanjega predsednika uprave NLB-ja Boža Jašoviča, viceguvernerko Banke Slovenije Stanislavo Zadravec Caprirolo in predsednika Komisije za preprečevanje korupcije v odstopu Gorana Klemenčiča.

Ti naj bi pomagali razjasniti, ali so bili politični in javni funkcionarji vpleteni v sporno kreditiranje po nizkih obrestnih merah in brez ustreznih zavarovanj, ki so jih dodeljevali v NLB-ju, Abanki in NKBM-ju.

Nučič: Nismo vedeli, da gre za evforijo
Pred parlamentarno preiskovalno komisijo je prvi pričal nekdanji viceguverner Banke Slovenije (BS) Samo Nučič, ki je bil na centralni banki zaposlen do 2008 in pristojen za nadzor bančnega sistema.

Na vprašanje Marka Pogačnika, zakaj je Slovenija edina država, ki je morala dvakrat reševati bančni sistem, je Nučič povedal, da je za zadnje sesutje slovenskega bančnega sistema kriva finančno-gospodarska kriza, ki se je začela v ZDA.

Prav tako po njegovem mnenju za težave niso krive banke, temveč je šlo za splet okoliščin, kar se je zgodilo tudi v drugih državah. Cena denarja se je sredi prejšnjega desetletja znižala in banke so se zadolževale po nizkih cenah. Iz tujih virov so razpolagale s posojilnim potencialom in ga plasirale gospodarstvu.

Pojavili so se še številni obetavni projekti, borzne vrednosti so rasle in rast se je pričakovala še v prihodnosti. Banke pa so postale manj konservativne pri kreditiranju. "Nismo vedeli, da je to bila evforija," je povedal Nučič.

Dodal je še, da slovenska praksa ni bila nič drugačna kot v drugih evropskih državah. Vse je bilo lepo, dokler ni prišlo do padca premoženja. Vendar so se druge države odločile, da bodo posledice krize rešile na drugačen, učinkovitejši način kot Slovenija.

Nučič, ki je zdaj zaposlen v NLB-ju v Beogradu, je še razložil, da je Slovenija leta 2006 prevzela mednarodne računovodske standarde, ki so znižali konservativnost bančnega sistema.

Svoje delo smo opravljali resno in pošteno, je še povedal nekdanji viceguverner centralne banke in dodal, da so storili vse, kar je bilo v njihovi moči in vednosti, da je bančni sistem deloval s pravili, ki so bila sprejeta v EU-ju.

To je bilo po njegovih besedah tudi mnenje nadnacionalnih nadzornikov Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada, ki so preverjali in nadzirali Banko Slovenije in slovenski bančni sistem.

Lobiranja, prigovarjanja ...
Na vprašanje, ali so mu znani primeri oz. ali je Banka Slovenije pri nadzoru ugotovila, da so morda osebe s političnim vplivom na javnih funkcijah vplivale na odobritve posojil v največjih treh slovenskih bankah v pretežni državni lasti, je povedal, da se tega ne spomni oz. da ne ve.

"Mislim, da ni šlo za tako neposreden vpliv, da tako enostavno ni bilo," je razložil Nučič in dejal, da pa so verjetno bili prisotni najrazličnejše lobiranje, prigovarjanje, podkrepitev projekta z dobrimi ocenami … "Če do tega ne bi prihajalo, verjetno ne bi imeli nobene slabe naložbe," je dodal.

Jašovič: NLB je rasel prehitro
Za Samom Nučičem je pričal nekdanji predsednik uprave NLB-ja Božo Jašovič, ki je bil prej član sveta Banke Slovenije med letoma 2003 in 2009. Nadzor nad bančnim delovanjem pa je prevzel po Nučiču in ga opravljal od 2008 do 2009.

Jašovič je povedal, da je Banka Slovenije sprejela številne ukrepe glede pretirane bančne posojilne aktivnosti in bankam postavila večje zahteve za posojilno aktivnost ter jim omejevala obrestne mere, saj so po njegovih besedah banke začele tekmovati, katera bo ponujala višjo mero.

Ti ukrepi naj bi začeli delovati in posojilna rast se je začela leta 2008 zniževati in že leta 2009 je prišlo od obratne zaskrbljenosti, da ne bo zaradi sprejetih ukrepov nastal kreditni krč.

Jašovič je nato prevzel vodenje NLB-ja in po njegovem mnenju je največja slovenska banka rasla prehitro, ne samo s posojilno dejavnostjo, temveč tudi s širjenjem v druge države.

Po njegovem mnenju so bili tudi znotraj banke prepočasi grajeni mehanizmi notranjega nadzora in so uvedli številne procese, da bi imeli nadzor v celotni bančni skupini.

Krivo je dvojno dno gospodarske krize
Za velike težave, v katere je zabredel NLB, pa naj bi bila kriva gospodarska kriza, ki je v Sloveniji doživela dvojno dno. "Priznam, da nismo predvidevali dvojnega dna gospodarske dejavnosti. Nisem bil edini, ki se je zmotil, tudi drugi so se," je povedal Jašovič.

Padec gospodarske dejavnosti se je v Sloveniji namreč zgodil leta 2011, ko se je začelo slabo stanje širiti po slovenskih gospodarskih družbah. Slovenske banke naj bi bile preveč odvisne od gospodarstva. Slabo stanje gospodarstva pa se po njegovi razlagi zrcalno kaže v bankah.

Stožice so bile sprejemljive
Jašovič je bil deležen tudi številnih vprašanj, povezanih z nasedlim gradbenim projektom trgovskega centra v Stožicah, ki mu je NLB skupaj z drugimi bankami odobril okoli 150 milijonov evrov posojila.

Zaradi čedalje večje medijske odzivnosti v javnosti so projekt preverjali z vseh mogočih vidikov, tudi s pomočjo zunanjih strokovnjakov. Zadeve so se, tudi zaradi dejstva, da je bil zgrajen športni del kompleksa, zdele sprejemljive in so se odločili za kreditiranje.

Ob tem je povedal, da posojila, če bi vedeli, da se bo zgodila takšna kriza v gradbeništvu, in če bi vedeli za stvari, ki jih zdaj preiskujejo organi pregona, najbrž ne bi odobrili.

Pred preiskovalci tudi dosedanji predsednik KPK-ja Klemenčič
Viceguvernerka Banke Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo, ki je bila v preteklosti tudi predsednica nazornega sveta NLB-ja, je parlamentarnim preiskovalcem pripovedovala o poteku nadzora centralne banke in o svoji vlogi nadzornice NLB-ja, delu nadzornikov ter vplivih in pritiskih nadzornikov na upravo NLB-ja.

Za njo je kot zadnji današnji zaslišanec na vrsti nekdanji predsednik Komisije za preprečevanje korupcije v odstopu Goran Klemenčič. Po uvodnem razčiščevanju s Pogačnikom, ali in kdaj je določene podatke KPK posredoval parlamentarni komisiji, je Klemenčič pojasnil, da pri ugotavljanju stanja v bančnem sistemu niso sodelovali zunanji sodelavci KPK-ja, saj za to nimajo sredstev.

Kot je dejal Klemenčič, so imeli pri pridobivanju podatkov od NLB-ja nekaj težav, a so jih le dobili, upravi NKBM-ja pa je KPK skoraj odredil 100.000 evrov visoko kazen zaradi nesodelovanja. A tudi v tem primeru so nato od banke podatke pridobili.

"Mi smo prva institucija, ki je začela opozarjati na problem sistemske korupcije v bančništvu," je dejal Klemenčič. Banka Slovenije je začela ovadbe vlagati šele, ko se je v javnosti o problemu že veliko govorilo, je poudaril.

Pogačnik je od Klemenčiča želel izvedeti, katere uprave bank so namerno zavajale člane nadzornih svetov, kot je to ugotovil KPK, a bo moral Klemenčič preveriti, kako lahko na to vprašanje odgovori.

Kdo so "siva eminenca"?
Ker v svojem poročilu KPK uporablja termin "sive eminence slovenskega bančništva", je Pogačnika zanimalo, kdo so ti ljudje. Klemenčič je odgovoril, da konkretnih imen parlamentarni komisiji ne more izdati, saj ima "nad tem roko" tožilstvo.

Tveganje za novo bančno luknjo
"Obstaja zelo veliko tveganje, da bomo imeli novo bančno luknjo v primeru, da delovanje slabe banke ne bo ustrezno regulirano in nadzirano." Zakon na tem področju mora biti spremenjen, je dejal. Bančna luknja ni nastala le zaradi "kreditne histerije" med letoma 2004 in 2008 po vsem svetu, je poudaril Klemenčič.

Potrebni bi bili pogovori z vsemi nekdanjimi nadzorniki NLB-ja in NKBM-ja, pri čemer to ne pomeni, da so česa krivi. Vprašanje pa je, kdo bi te pogovore vodil. Parlamentarna komisija bi bila nujno spolitizirana, je opozoril Klemenčič.

Netransparentnost splošna praksa
Dolgoletna splošna praksa je bila, da se sploh ni vedelo, kdo je bil v kreditnih odborih, je pojasnil Klemenčič. Včasih pa pri podelitvi kreditov v visokih zneskih na kreditnih odborih tudi ni bilo kakšne posebne razprave, je dodal.

Poslanca SD-ja Matevža Frangeža je zanimalo, ali se je na bančne uslužbence kaj politično pritiskalo in v katerem obdobju se je to najbolj dogajalo. Kot je odgovoril Klemenčič, je pričakovano, da ljudje ne bodo priznali, da so na njih pritiskali. Dodal je, da so iz dveh virov izvedeli, da so se krediti odobravali tudi na rednih sestankih "ob vampih" nekje na Tržaški cesti v Ljubljani, a konkretnih imen, kdo se je tam sestajal, ne sme izdati, saj bi to lahko privedlo do anonimnih prijaviteljev, ki jih je KPK dolžen zaščititi.

Guvernerji že pred komisijo
Komisija je domnevno sporno kreditiranje začela proučevati spomladi in je že zaslišala nekdanja guvernerja Banke Slovenija Mitjo Gasparija in Marka Kranjca. Po njunem zaslišanju je sklenila, da nabor prič razširi. Poleg guvernerjev in viceguvernerjev želi tako zaslišati tudi direktorje oddelka za nadzor bančnega sistema v Banki Slovenije, saj predsednik komisije Marko Pogačnik (SDS) sklepa, da tudi ti nosijo del odgovornosti pri nadzoru bančnega sistema.

Sodišče se ne strinja z izročitvijo dokumentov
Kot je znano, ima komisija težave pri pridobivanju dokumentov o spornem kreditiranju podjetij od leta 1992, zato te zahteva tudi prek sodišča. To je zahtevo komisije zavrnilo.