Plaz očitkov se je usul ob tej novici: predvsem, zakaj banka, ki zapira poslovalnice in odpušča zaposlene, na direktorsko mesto zaposluje novega človeka, nekoga, ki nima izkušenj z bančništvom in je poleg tega kot član senata KPK-ja preiskoval tudi nepravilnosti poslovanja novega delodajalca.

Roka Praprotnika je uprava NLB-ja soglasno izbrala izmed 13 kandidatov, ki so se prijavili na zunanji razpis, na internega namreč ni prispela niti ena vloga, pojasnjujejo v naši največji banki. Tako bo Rok Praprotnik skupaj s še 17 sodelavci v prihodnje skrbel, da se pretekle slabe prakse v NLB-ju ne bi ponovile. Da Praprotnik, pa čeprav se bo zavihtel na direktorski stolček v banki, izkušenj s področja bančništva nima, jih očitno ni zmotilo.

Pri izbiri, tako so še zapisali v NLB-ju, so bila namreč zelo pomembni tudi vizija kandidata na področju vzpostavljanja integritete, poznavanje pristopov, kako preprečiti in odpraviti nepravilnosti v organizaciji, pa tudi energija in zavzetost za uvajanje pozitivnih sprememb v banki. Praprotnikove reference so označili kot odlične.

Je pa marsikoga zmotilo dejstvo, da je Rok Praprotnik kot član senata KPK-ja preiskoval tudi nepravilnosti v NLB-ju - in sicer domnevno sporen in drag najem kadrovske agencije Korn Ferry International ter tudi vlogo, ki jo je pri tem poslu imel Praprotnikov bodoči šef, predsednik uprave NLB-ja Janko Medja. "Tukaj govorimo o uradni osebi, ki je v postopkih usmerjala in pa odločala o samih korupcijskih tveganjih nekega podjetja in bo zdaj čez noč zasedla funkcijo v tem istem podjetju, v katerem bo ta identificirana tveganja reševala. In po našem mnenju takšen videz oziroma vtis škoduje ugledu KPK-ja in tudi NLB-ja, kot podjetja v državni lasti," pravi Vid Doria iz Društva Integriteta.

Rok Praprotnik pred kamero v teh dneh ne želi, so pa na protikorupcijski komisiji potrdili, da je Praprotnik pri odločitvah komisije, ki se nanašajo na NLB, nazadnje sodeloval oktobra lani. Preiskavo, ki naj bi bila sicer v sklepni fazi že oktobra lani, so pred enim mesecem končali. Ugotovitve pa za zdaj ostajajo skrivnost. V KPK-ju so izdali le, da sklep senata javne objave odločitve senata ne predvideva, ugotovitve pa da so v vednost poslali nadzornemu svetu NLB-ja, skupaj s priporočilom, da sprejme ustrezne ukrepe, ki bodo v prihodnje onemogočali netransparentno delovanje nadzornega sveta banke.

Nuša Baranja, Dnevnik