Vlada, ki je skoraj eno leto tako rekoč le opazovala prodajni postopek, se je v zadnjem trenutku prebudila in prodajalce, ki hrvaškemu Agrokorju prodajajo 53-odstotni delež Mercatorja, pozvala, naj znova premislijo, ali je glede na pričakovane posledice, ki bi jih prinesel prevzem trgovca, Agrokor res primeren kupec.

Opozorila, da bo država s prodajo Mercatorja izgubila 10.000 delovnih mest, na državne banke pa bi zaradi propada 400 slovenskih dobaviteljev padlo breme skoraj milijarde evrov novih terjatev, niso nova.

A državni banki - NLB in Nova KBM - se vsaj za zdaj za ta opozorila ne zmenita. Ker so se očitno tudi v vladi začeli bolj zavedati resnosti posledic, ki bi jih prinesla prodaja Mercatorja, so prodajalce sicer nekoliko pozno, a vendarle pozvali, naj vnovič preučijo vse vidike, ki bi jih prodaja imela za narodno gospodarstvo.

Čeprav so menda že vse pogodbe podpisane in prodajalci čakajo le še Agrokorjevo kupnino za delnice, je prodajo še mogoče ustaviti, meni ekonomist Bogomir Kovač. A za to je treba najti voljo na vseh ravneh, od vlade do prodajalcev in drugih deležnikov v procesu.

"Zelo jasno moramo povedati, če bi sledila prekinitev postopka, zakaj smo ga prekinili. Nismo ga prekinili, ker Slovenija ne želi privatizirati Mercatorja ali kar koli drugega, temveč zato, ker imamo na drugi strani kupca, ki je tako ali drugače prekršil celo kopico pravil in ki ga ocenjujemo kot nekredibilnega," je povedal Kovač.

Agrarni ekonomist Aleš Kuhar pa meni, da vpletenim najverjetneje kaj takega ni v interesu, saj je proces tokrat prišel že predaleč.

"Tu je morda le scenarij, ki pa je malo verjeten, da Agrokorju ne bi uspelo sestaviti zgledne finančne konstrukcije, ki je sicer prepričala prodajalce," je povedal Kuhar.

Posel naj bi pred dnevi podprla tudi Evropska banka za obnovo in razvoj, ki se sicer kot delničar umika iz lastništva Agrokorja. Najverjetneje zato, ker ocenjuje, da se njeno tveganje kot lastnika z vse večjo zadolženostjo Agrokorja povečuje.

Simeona Rogelj, Radio Slovenija