Pred 60 leti se je razvoj pristanišča začel na severni obali Kopra in pri mandraču Svetega Andreja. Pri gradnji prvega priveza je sodeloval tudi Dušan Jovanovič, ki se tako spominja brigadirskega dela: "Osnova pomola so bile skale, ki smo jih nakladali v vozičke, jih vozili po ozkih tirih in jih metali v morje."
Deset let po ustanovitvi je Luka kot investitor zaključila gradnjo 31 km železniške proge Koper-Prešnica. To ji je omogočilo vključitev v evropski železniški sistem. Viktor Udovič, danes luški upokojenec, si seveda ni predstavljal, da bo pristnaišče doživelo tak razvoj. "Ko sem prišel v Luko, smo imeli par traktorjev in štiri viličarje. Vse se je nosilo, kar je bilo ubijajoče."
Kaj bo ključno za nadaljnji razvoj?
Pretovor v pristanišču narašča, z njim potrebe po novih površinah. Kje je meja, sprašujejo tisti, ki so do širitve pristanišča v morje in zaledje kritični. Omejitve je postavil državni prostorski načrt, ki predvideva tudi podaljšanje prvega pomola. Občina je napovedala pritožbo na izdano soglasje. Kaj bo torej ključno za nadaljnji 60-letni razvoj pristanišča, smo vprašali predsednika uprave Draga Matiča: "Menim, da bo končno prišel čas, da bodo vizijo Luke, ki jo imajo zaposleni, podprli tudi tisti, ki imajo na ta razvoj vpliv. Ne le z besedami, ampak tudi z dejanji."

Pri zasedanju luških stolčkov je bilo v preteklosti pogosto ključno strankarsko ali interesno sito. Oktobra bo potekel mandat petim predstavnikom države v nadzornem svetu. SDH že išče nove kandidate. Junijska skupščina bo tudi zaradi tega pestra.