V Delavski svetovalnici, ki je nedavno odprla poslovno enoto v Kopru, so se poglobili v prakso izvajanja pristaniških storitev oziroma ravnanja do delavcev, ki prek podjetji izvajalcev pristaniških storitev opravljajo delo v Luki Koper, o čemer smo na MMC že večkrat poročali. Da je poslovni model izvajanja pristaniških storitev sporen, ve tudi inšpektorat za delo, ki je pred časom ugotovil, da ima izvajanje pristaniških storitev elemente agencijskega dela. Zoper odločbo inšpektorata je Luka Koper sicer sprožila ustavni spor, ki pa še ni končan.

"Luka Koper je bila predmet tudi vprašanja parlamentarne komisije za nadzor javnih financ, ki je pozvala številne državne organe, med njimi finančno upravo, tožilstvo in nacionalni preiskovalni urad, naj preverijo, kaj se tam dogaja," je poudaril Lukič. Goran Zrnić iz delavske svetovalnice pa je poudaril, da je minister za gospodarstvo na seji komisije sam dejal, da Luka Koper letno nameni 20 milijonov za izvajalce pristaniških storitev, ti pa polovico namenijo za stroške dela, polovica pa ostane nepojasnjena.

Nedokumentirana gotovina za plačilo na črno
Zato so na Delavski svetovalnici tudi sami povprašali organe o njihovih ugotovitvah v tej zadevi. S finančne uprave so dobili odgovor, da imajo pripravljeno poročilo o Luki Koper, ki pa ima oznako davčne tajnosti. So pa prejeli povzetek poročila, ki ga je ministrstvo za finance poslalo parlamentarni komisiji.

V poročilu je med drugim zapisano, da je okoli podjetij, ki v Luki izvajajo pristaniške storitve, še vrsta podizvajalcev, ki poslujejo z minimalnimi obveznostmi in presežki, zadnji v verigi pa praviloma dviguje nedokumentirano gotovino, ki, tako Furs, "predstavlja vir za izplačevanje zaposlenih na črno, dodatno plačilo sicer redno zaposlenih, lahko pa tudi za različne provizije".

"Finančna uprava se je predala"
Kar pa najbolj bode v oči, poudarja Lukič, pa je, da finančna uprava sama ugotavlja, da ne more učinkovito izvajati nadzora nad temi praksami, in kot rešitev navaja spremembo poslovnega modela v Luki Koper. "Finančna uprava torej pričakuje od Luke Koper, da bo sama zaposlila te delavce ali pa da bo zagotovila pogoje, ki veljajo za posredniške agencije."

"Luka Koper je lani ustvarila rekordnih 44 milijonov evrov čistega dobička, družba zelo skrbi tudi za svojo zunanjo podobo," je poudaril Lukič in dejal, da se v ozadju dogajajo kršitve temeljnih pravic delavcev, ki so izvajalci pristaniških storitev. "Ti ljudje delajo v razmerah, ki jim, verjemite mi, ne moremo reči dobre delovne razmere," še poudarja Lukič.

Neposredni očitki finančne uprave ne zanimajo nikogar
"V svoji karieri še nikoli nisem bral bolj direktnega dokumenta državnega organa, ki bi vseboval tako ostre očitke, a nihče ne ukrepa. Ta dokument je poniknil," je dejal Lukič in poudaril, da reševanje položaja izvajalcev pristaniških storitev ni stroškovno vprašanje, ampak vprašanje spoštovanja temeljnih pravic delavcev.

"Zato od vseh nadzornih organov pričakujemo, da bodo opravili svoje delo in izvedli nadzor nad vsemi spornimi praksami. Nedopustno je, da imajo na voljo ugotovitev finančne uprave, ki jasno govori o spornih praksah, ne zgodi pa se nič," je še poudaril Lukič in dodal, da tudi Luka Koper ne more bežati pred odgovornostjo za prakso tovrstnega poslovnega modela.

Je Luka Koper subsidiarno odgovorna?
"Luka Koper je subsidiarno odgovorna, če gre za elemente delovnega razmerja ali agencijskega dela, ki ni urejeno. To Luka Koper tudi dobro ve." Lukič ob tem dodaja, da dokument ministrstva za finance dokazuje, da pri Luki Koper ni samo vprašanje podjetij, ki Luki zagotavljajo pristaniške storitve, temveč tudi "piramid", ki nastajajo okoli teh podjetij. "Vprašanje je, kdo sploh ve, kako velike so te piramide," je še dejal Lukič

"Mi pozivamo Luko Koper, da direktno zaposli vse te delavce," pa poudarja Zrnić in dodaja, da pričakuje tudi od sindikatov in civilne družbe, da se bodo zavzeli za te delavce.