Čeprav so se v Luki od teh kršitev vselej distancirali, saj kot pravijo, ne morejo nadzorovati poslovanja pogodbenih partnerjev, pa so proti zadnji odločbi inšpektorata nastopili z vsemi pravnimi sredstvi - ker je inšpektorat ugotovil, da v Luki najemajo delovno silo.

Oktobra lani je inšpektorat izdal prepovedno odločbo za delavce podjetja Encon, enega izmed tedanjih 36 izvajalcev pristaniških storitev, ker so pri nadzoru ugotovili, da ima Encon zaposlene delavce, ki opravljajo delo izključno v Luki Koper po 40 ur tedensko. V odločbi je inšpektorat med drugim ugotovil, da Encon zaposluje delavce "zaradi zagotavljanja delavcev drugemu uporabniku, to je Luki Koper". S tem pa je Encon kršil zakon o urejanju trga dela.

Ugotovitev inšpektorata se nanaša na 168. člen zakona, ki določa pogoje, pod katerimi lahko družba zagotavlja delavce uporabniku oziroma ureja področje agencijskega dela. Prepovedna odločba je pomenila, da Enconovi delavci ne bi smeli opravljati dela pri Luki Koper do odprave nezakonitosti, torej do registracije Encona kot družbe, ki zagotavlja delavce. V Luki Koper so sicer, kot smo že poročalli, prehiteli inšpektorat in septembra, nekaj tednov pred izdajo odločbe, odpovedali sodelovanje z družbama Encon in Meol, ki sta lastniško povezani.

Luko moti ugotovitev inšpektorata
To še zdaleč ni prvi primer kršitve delovne zakonodaje pri izvajalcih pristaniških storitev (IPS), poročali smo že, da je inšpektorat v preteklosti pri poslovanju izvajalcev pristaniških storitev ugotovil neizplačevanje regresa, dodatkov in pobot plače brez soglasja in še vrsto ostalih kršitev delovne zakonodaje. V Luki so se do teh kršitev distancirali, saj kot so dejali, nimajo možnosti preverjanja poslovanja podjetij, pri katerih najemajo pristaniške storitve.

Tokrat so pri Luki zoper odločbo inšpektorata že vložili pritožbo, ki pa jo je drugostopenjski organ zavrnil. Luka Koper ima tako na voljo le še upravni spor, ki ga lahko sproži zoper odločbo inšpektorata. To bodo v Luki tudi storili. Na naše vprašanje, zakaj so se odločili za pritožbo na odločbo zoper podjetje, s katerim so predhodno prekinili sodelovanje, v Luki odgovarjajo, "zaradi oporekanja ugotovitvi inšpektorja, da naj bi šlo za najemanje delovne sile. V Luki Koper namreč naročamo storitve zunanjim podjetjem in ne najemamo delovne sile. O tem se je že izreklo tudi sodišče s sodbo pred nekaj leti".

Precedens za druge izvajalce pristaniških storitev?
V Luki Koper so ob tem vnovič poudarili, da inšpekcijski nadzor ni razlog prekinitve sodelovanja z družbama Encon in Meol. Slednja je bila v letu 2015 po obsegu poslovanja z Luko Koper druga največja družba, ki je zagotavljala izvajanje pristaniških storitev, in je ustvarila 1,5 milijona evrov prometa, pri čemer je poslovala skoraj izključno z Luko Koper. Večjih težav zaradi izpada delavcev obeh družb v Luki niso imeli, saj so, kot smo že poročali, drugi »gazde« delavce Encona in Meola zaposlili pri svojih družbah in na ta račun okrepili sodelovanje z Luko Koper.

Glede na to, da izvajalci pristaniških storitev delajo po podobnem poslovnem modelu in da gre večinoma za družbe, ki poslujejo skoraj izključno z Luko Koper, je na mestu vprašanje, ali ta odločba inšpektorata pomeni precedens v poslovni praksi, ki v Luki obstaja že od začetka devetdesetih. V Luki so prepričani, da "za splošno prekinitev sodelovanja z vsemi IPS-i ni osnove". Pri čemer velja poudariti, da bi taka prekinitev sodelovanja z vsemi IPS-i praktično onemogočila delovanje Luke. Pri tem vprašanju so zadržani tudi pri inšpektoratu, kjer so nam odgovorili, da so v Luki stalno prisotni, glede na svoje kadrovske zmožnosti in da v Luki vodijo "več inšpekcijskih postopkov, med drugim tudi glede zagotavljanja dela delavcev uporabniku".

Inšpektorat ugotavlja konkretne okoliščine
Četudi so v Luki samozavestni glede sodelovanja z IPS-i, je po naših neuradnih informacijah odločba inšpektorata zoper družbo Encon povzročila nekaj previdnosti pri ostalih IPS-ih, med drugim so nekateri "gazde" določenim delavcem v pogodbo o zaposlitvi dodali obveznost nadzorne funkcije za delo, ki ga opravljajo ostali delavci pri istem "gazdi". Na inšpektoratu so sicer odločni, da samo sprememba pogodbe ni dovolj za prikrivanje morebitnih kršitev zakona o urejanju trga dela, saj "inšpektorji morebitne kršitve ugotavljajo na podlagi konkretnih okoliščin delovanja poslovnih subjektov, ne glede na to, kaj imajo formalno-pravno zapisano v pogodbah, ki jih sklepajo".

Za delavce, ki v Luki Koper izvajajo pristaniške storitve preko "gazd" se je tako spremenil le "gazda", s tem pa nekaterim tudi urne postavke. Poročali smo že, da so takoj po odpovedi sodelovanja z družbama Meol in Encon, drugi gazde delavce že novačili po nižjih urnih postavkah. Razkorak med postavkami, ki jih Luka za delo plača "gazdi" in med dejanskim plačilom, kjer delavci ob minimalni plači preostanek prejmejo "na roke", je tako odvisen od tega, pri katerem »gazdi« je posamezen delavec zaposlen.

Delavci prepuščeni samim sebi
Kot smo že poročali, gre pri izvajalcih pristaniških storitev večinoma za priseljene delavce, ki delajo za svojega "gazdo" praviloma izključno v Luki Koper, kjer nekateri opravijo tudi po več kot 260 ur mesečno. Razkorak med "gazdami" se pozna tudi na plačilu, ki se giblje od 4,6 evra na uro, do dobrih 30 centov na tono pretovorjene kave. Vsi delavci, s katerimi smo se pogovarjali, si želijo zaposlitve v Luki, zato smo na inšpektorat naslovili tudi vprašanje, ali lahko ta odločba pomeni tudi osnovo za ugotavljanje morebitnega obstoja delovnega razmerja z Luko Koper.

Na inšpektoratu odgovarjajo, da se sama odločba ni nanašala na kršitev prepovedi dela na podlagi pogodb civilnega prava, lahko pa delavci sami "vložijo na sodišče tožbo za uveljavljanje obstoja delovnega razmerja, če menijo, da ima delo vse elemente delovnega razmerja". Vprašanje pa je, koliko delavcev si ob postavki 30 centov na tono pretovorjene kave sploh lahko privošči daljši sodni postopek.