Do posebne finančne pomoči so zaradi posledic epidemije covida-19 upravičeni vsi upravljavci žičniških naprav, ki so imeli v zadnji smučarski sezoni vsaj en dan veljavno obratovalno dovoljenje.

Na ministrstvo za infrastrukturo je poleg 58 vlog upravljavcev žičniških naprav prispela tudi ena vloga pravne osebe, ki pa ni upravičena do finančne pomoči, ker ni upravljavec žičniške naprave. Glede na vloge bo žičničarjem izplačanih skupno okoli 635.000 evrov, so pojasnili na ministrstvu.

Predsednica Združenja slovenskih žičničarjev in v. d. direktorja zavoda Sončni Kanin Manuela Božič Badalič je sicer pred kratkim v pogovoru za STA dejala, da žičničarji sredstva iz tretjega protikoronskega svežnja pričakujejo na začetku novembra, in ocenila, da bodo žičničarji prejeli skupno za okoli 740.000 evrov tovrstne pomoči.

Epidemija predčasno presekala zimsko sezono

Zadnja zimska sezona je bila za žičničarje katastrofalna. Najprej zaradi neugodnega vremena, nato pa so jo morali predčasno končati 13. marca ob razglasitvi epidemije koronavirusne bolezni 19 in izdaji odloka o prepovedi obratovanja žičnic, skupaj s preostalimi javnimi prevozi.

Sorodna novica Za pokarantenski Kanin vstali sredi noči in celo prespali na parkirišču

V maju so nato zimsko sezono ob upoštevanju preventivnih ukrepov za nekaj dni nadaljevali le na najvišje ležečem slovenskem smučišču, na Kaninu, kjer so bili po navedbah sogovornice edino smučišče na svetu, ki je obratovalo med epidemijo.

Iztekajoča se poletna sezona je bila uspešna predvsem za tiste upravljavce žičniških naprav, ki ponujajo tudi nastanitvene zmogljivosti. Te so bile čez poletje dobro zasedene, k čemur je prispevalo tudi unovčevanje turističnih bonov.

Želijo podaljšanje bonov in možnost unovčenja za smučarske vozovnice

Iz družbe Unitur so za STA sporočili, da so julija na Rogli in v Termah Zreče imeli 31 odstotkov več prenočitev kot julija lani, da so dosegli 77-odstotno zasedenost vseh lastnih namestitvenih zmogljivosti ter ustvarili kar 30 odstotkov več prihodkov od prodaje kot julija lani. Podobno kaže tudi za avgust.

"Naša želja bi bila, da bi se ti boni podaljšali še vsaj do konca zimske sezone. Marsikdo bi jih uporabil v zimski sezoni za bivanje v smučarskih središčih. S tem bi smučiščem veliko pomagali," pravi Božič Badaličeva. Združenje predlaga tudi, da bi država uporabo bonov razširila še na možnost nakupa smučarskih vozovnic, žičničarjem pa bi koristilo tudi, če bi se še do konca leta podaljšalo subvencioniranje čakanja na delo doma.

Sorodna novica Zakaj (in kako) bi reševali slovenska smučišča?

Svarila pred omejevanjem števila smučarjev

Božič Badaličeva ocenjuje, da se na samem smučanju težko okužiš z novim koronavirusom, drugače pa je z druženji v lokalih in restavracijah ob smučiščih ter na zabavah po smučanju. "Tu je težava, ker mi pozimi, razen v lepem vremenu, ne moremo streči zunaj. Pozimi se bomo srečali z zaprtim prostorom, neugodnim vremenom, ko ljudje iščejo zavetje, tu zna biti težava," je dejala.

A ob tem opozorila, da če država razmišlja v smer, da bi omejila število smučarjev na samem smučišču, da bi to verjetno pomenilo obratovanje pod pragom rentabilnosti. "In v tem primeru marsikatero smučišče ne bo obratovalo, razen če ne bo država dala nekega nadomestila za izpad," je dejala.

Negotova prodaja sezonskih vozovnic

Sicer pa je negotovosti pred začetkom zimske sezone še več. Pod vprašajem je denimo uspešnost prodaje sezonskih smučarskih vozovnic, ki jih smučarska središča po navadi začnejo prodajati že v jesenskih mesecih. Vprašanje je tudi, kakšne bodo v prihodnje razmere na Hrvaškem, od koder prihaja na smučanje v Slovenijo kar nekaj ljudi.

Ne glede na vse te negotovosti pa se po besedah predsednice združenja slovenskih žičničarjev vsa smučarska središča pripravljajo na novo sezono. Pregledujejo naprave in izvajajo nujna vlaganja, ki so potrebna za to, da bodo naprave varne. Vsi bodo poskušali naprave zagnati čim prej, ko bo mogoče, ob tem pa upajo, da bo ostalo pri pravilih, kot so zdaj, in da se pogoji ne bodo bolj zaostrovali.