Abankin lanski dobiček je bil precej nižji zaradi slabitev. Foto: BoBo
Abankin lanski dobiček je bil precej nižji zaradi slabitev. Foto: BoBo


Čiste obresti so se v okolju zelo nizkih obrestnih mer znižale za 21,6 odstotka, na 14,9 milijona evrov, čiste odpravnine pa so se znižale za 13,5 odstotka, na 9,4 milijona evrov. Kot izhaja iz četrtletnega poročila iz poslovanja, ki ga je banka objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze, so bili prihodki iz obresti nižji za 4,4 milijona evrov, obrestni odhodki pa nižji za 300.000 evrov.

Tako obrestni prihodki kot tudi odhodki so bili nižji zaradi nižjih povprečnih realiziranih obrestnih mer, vendar je znižanje povprečnih obrestnih mer posojil strankam, ki niso banke, in naložb v dolžniške vrednostne papirje prevladalo nad znižanje povprečnih obrestnih mer na strani obveznosti banke, kar je vplivalo na znižanje čistih obresti.

Zaradi dobičkov iz posojil iz naslova marčne paketne prodaje slabih posojil so se z lanskih 1,3 na 16,9 milijona evrov povečali preostali neto neobrestni prihodki (brez čistih odpravnin) banke. Banka še naprej intenzivno racionalizira svoje poslovanje, kar se odraža v stroških poslovanja, poudarjajo v banki. Ti so v prvih treh mesecih znašali 15,7 milijona evrov in so bili za 2,9 odstotka nižji kot v primerljivem obdobju lani.

Manj slabitev in rezervacij
Neto ukinjene oslabitve in rezervacije so v prvih treh mesecih znašale 2,9 milijona evrov, v enakem obdobju lani pa so bile za milijon evrov višje. Od januarja do marca je banka odpravila oslabitve v vrednosti 2,6 milijona evrov in ukinila rezervacije v višini 300.000 evrov.

Bilančna vsota banke je konec marca znašala 3,7 milijarde evrov, tržni delež, merjen po velikosti bilančne vsote, je bil pri 9,8 odstotka. Banka je visoko likvidna in kapitalsko močna, navajajo v banki, v katero sta se po bančni sanaciji v 2013 in 2014 združili Abanka in Banka Celje, vodi pa jo tričlanska uprava z Jožetom Leničem na čelu.

Abanka je v letu 2017 zaradi bistveno nižjega pozitivnega učinka na postavki rezervacij in oslabitev skoraj prepolovila čisti dobiček, ki je ob koncu leta nanesel 42,6 milijona evrov. Na ravni skupine (vanjo sta bila poleg matične banke vključena še Aleasing – lizinško dejavnost je Abanka sicer konec marca prodala banki Sparkasse – in skupina Anepremičnine) je Abanka lani ustvarila 41,6 milijona evrov čistega dobička.

Država banko prodaja
Abanko mora sicer država skladno z zavezami Evropski komisiji v zameno za soglasje za državno pomoč konec leta 2013 in na začetku leta 2014 prodati do konca julija 2019. Kot je nedavno na Finančni konferenci v Portorožu dejal predsednik nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (SDH) Damjan Belič, SDH že izvaja aktivnosti, da bo izpolnil to obvezo, zagotovil je tudi, da bodo spoštovali roke in način prodaje.