Direktorica Agencije za energijo Duška Godina je na novinarski konferenci v Beričevem pojasnila, da bodo enočlanska ali dvočlanska gospodinjstva predvidoma imela nekoliko nižje letne stroške. Povprečen gospodinjski odjemalec, ki se ne ogreva na elektriko, takih je okoli tretjina, ki ima obračunsko moč osem kilovatov in letno porabi 4000 kilovatnih ur električne energije, bo po izračunih Agencije za energijo letno plačal okoli 20 evrov manj, je poročal Radio Slovenija.

"V obdobju nizke sezone za približno sedem evrov manj vsak mesec, govorimo samo o omrežnini. V obdobju višje sezone pa bo za dobrih devet evrov višji strošek omrežnine," je pojasnila Godina.

Manj bodo plačevala tudi gospodinjstva, ki se ogrevajo s toplotno črpalko, pa nimajo sončne elektrarne. Še dodatno lahko strošek zniža energetsko učinkovita hiša, ki potrebuje manjšo obračunsko moč in lahko omrežje v obdobjih, ko je sicer obremenitev omrežja največja in zato njegova raba tudi najdražja, obremenjujejo manj.

Več omrežnine pa bodo plačevala gospodinjstva s sončnimi elektrarnami, ki so doslej omrežje obremenjevala bolj, kot jim je bilo zaračunano. Lastniki elektrarn, ki so vključeni v shemo net metering, še naprej ne bodo plačevali za energijo in tudi ne omrežnine za energijo, bodo pa plačevali več omrežnine za moč. Pri tistih z večjimi porabniki elektrike, kot so električni avtomobil, toplotna črpalka, savna, bo smiselno odjem premakniti v obdobja dneva z nižjimi tarifami.

Da si odjemalci ne bi špekulativno preveč znižali obračunske moči, pa je uvedena varovalka – plačilo za preseganje te moči. Ne bo pa v prvih dveh letih gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem (pri obojih je bila doslej obračunska moč določena administrativno) to preseganje zaračunano, tako da Agencija za energijo priporoča, da se v tem prehodnem obdobju trenutno določene obračunske moči ne spreminja. Ob spremembi namreč do oprostitve plačila ne bi bili več upravičeni.

Prehodnega obdobja ni za odjemalce na srednji in visoki napetosti, saj je bil njihov odjem že doslej merjen in je obračun omrežnine temeljil na doseženi moči.

Lastniki sončnih elektrarn tudi ne bodo plačevali prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije. "Odjemalci, ki so vložili v sončno elektrarno, so svoj prispevek v obnovljive vire že dali," je navedla Godina.

Sorodna novica Nov obračun omrežnine: na kaj bo moral biti pozoren povprečen uporabnik?

Zvišanje stroškov z letom 2027

Aleksander Mervar je pojasnil, da je morebitno zvišanje odvisno od več dejavnikov. "Ali nam bo uspelo dobiti za prenovo omrežja evropska nepovratna sredstva? Zelo pomembno je, kam gredo cene opreme. Svetovni proizvajalci so cene po epidemiji covida-19 dvignili za od dva do 80 odstotkov za isto stvar," je dejal.

Več evropskih sredstev bo pomenilo manjšo potrebo po sredstvih od omrežnin. Po napovedih distributerjev bo treba do vključno leta 2026 zbrati okoli 270 milijonov evrov letno, leta 2032 pa že blizu 500 milijonov evrov, je še poročal Radio Slovenija.

Različni stroški pri poslovnem odjemu

Pri poslovnem odjemu na nizki in srednji napetosti bo učinek novega načina obračunavanja omrežnine različen, odvisno od tipa odjema. Nekaterim se bo strošek zvišal, nekaterim znižal. Pri teh odjemalcih delež stroška omrežnine v končnem strošku znaša od sedem do 14 odstotkov, tako da je poglavitni del dobava energije.

Še večji vpliv na končni strošek ima energija pri velikih odjemalcih na visoki napetosti, strošek omrežnine je med tremi in štirimi odstotki skupnega stroška. Omrežnina se jim bo po novem sistemu precej povečala, tudi za več kot 100 odstotkov, a bo delež v končnem strošku še vedno med štirimi in petimi odstotki, je dejala Godina, ki je poudarila, da to ne more biti razlog za poslabšanje konkurenčnosti teh podjetij, je poudarila, poleg tega je omrežnina v Sloveniji, kot je na podlagi podatkov Eurostata prikazal Aleksander Mervar, nižja kot v sosednjih državah in šesta najnižja v EU-ju.

Omrežnina je po njegovih pojasnilih v zadnjih letih lahko ostala razmeroma nizka zaradi politike Elesa glede dodeljevanja čezmejnih prenosnih zmogljivosti, saj je lahko operater s prilivi financiral elektrodistribucijska podjetja.

Primere, ki jih je GZS navajal ob pozivu, naj se novi sistem obračuna omrežnine zamakne za dve leti, saj naj bi se stroški omrežnine enormno povečali, sta označila za zavajajoče. GZS je navajal primer livarne, ki naj bi ji strošek omrežnine povečal za nekajkrat. Kot je dejala Godina, je GZS navajal samo primer zvišanja omrežnine za energijo, ni pa pri tem povedal, da se bo omrežnina za moč znižala. Primera sicer na agenciji niso mogli sami preveriti, ker jim GZS podatkov o tem podjetju ni želel posredovati.

Glede predloga GZS-ja, da bi se časovni bloki določili drugače, je Godina dejala, da je šlo za poskus, da bi bloke prilagajali posameznim podjetjem, ne pa jih določili glede na obremenitev omrežja. "Bile so zahteve za prilagajanje obračuna omrežnine točno določenemu podjetju, kar pa je nevzdržno. Mi moramo regulirati omrežje kot celoto," je pojasnila.