Vladni urad za komuniciranje (Ukom) je ugotovil, da se ministrstva in druge vladne službe bolj kot ne otepajo predlogov, podanih vladi, prek spletne strani predlagam.vladi.si, saj je le peščica predlogov naletela na pozitiven odziv in je tudi v resnici prišlo do sprememb predpisov ali zakonov. Zato naj bi v prihodnje najboljše predloge, izbral bi jih Ukom, proučil odbor za državno ureditev in javne zadeve.

Med prvimi štirimi izbranimi predlogi je tudi posodobitev predpisov za kratkoročno oddajanje nepremičnin prek svetovne spletne platforme Airbnb, kjer lahko posamezniki za kratek čas popotnikom oddajajo svoje sobe, stanovanja, koče, čolne ...Tovrstno dejavnost namreč v Sloveniji omejuje cela vrsta predpisov, saj je, denimo, tudi le za občasno oddajanje stanovanja v večstanovanjskih stavbah potrebno soglasje treh četrtin sostanovalcev.

Kaj je Airbnb?
Spletna platforma AirBnB se je razvila iz ideje, kako občasno popotnikom oddati prazno sobo in si s tem nekoliko olajšati plačilo stanovanjske najemnine. Torej iz nekakšnega vmesnega člena med t. i. couchsurfingom oz. brezplačnimi prenočitvami "zgolj" na kavčih in sedežnih garniturah, katerih namen za spoznavanje novih ljudi in prijateljev ter medsebojno druženje, ter plačljivimi sobami v hostlih, hotelih in apartmajih.

Airbnb, ki je kot številni drugi spletni velikani najprej zaživel na zahodni obali ZDA, se je tudi s pomočjo številnih vlagateljev, finančni vložek in pomoč pri razvoju blagovne znamke je med drugim prispeval tudi ameriški igralec Ashton Kutcher, razvil v močnega svetovnega igralca pri ponudbi prenočišč po vsem svetu in si s tem nakopal srd hotelske industrije, ki tovrstno ponudbo prenočišč označuje kot nelojalno konkurenco. Navsezadnje je aprila lani tednik Economist izračunal, da bo Airbnb, če se bo širil s takšno hitrostjo, že leta 2016 po svetu odžrl 10-odstotni delež hotelirstvu.

Z izposojo stanovanj, kot so si jo zamislili pri Airbnb-ju, pa seveda niso zadovoljni ne davkarji ne lokalne skupnosti, saj se njihovi proračuni polnijo tudi s turističnimi taksami, ki pa jih izposojevalci nepremičnin svojim gostom največkrat ne zaračunavajo. Airbnb se je branil, da pač zgolj omogoča povezovanje iskalcev prenočišč in ponudnikov ter da so za obračunavanje zahtevanih dajatev v posameznih mestih in državah odgovorne lokalne oblasti.

Kar nekaj mest po svetu je presodilo, da gre za t. i. sivo ekonomijo, in so začela izposojevalcem lastnih domov zaračunavati tudi precej visoke kazni. Barcelona pa je tudi sam Airbnb zaradi kršenja lokalnih turističnih zakonov kaznovala, denimo, s 30.000 evri kazni. Zato se je že s številnimi lokalnimi skupnostmi dogovoril, da bo začel sam zaračunavati zahtevane dajatve, kar pomeni višje cene in posledično manjšo konkurenčno prednost pred drugimi ponudniki turističnih namestitev.

Številne ovire v Sloveniji
Ponudbi popotniških namestitev, kot so si jo zamislili pri Airbnb-ju, niso naklonjeni številni slovenski predpisi, ki urejajo turistične namestitve ali oddajo nepremičnin. Prav tako gre lahko pri občasnem izposojevanju stanovanja za delo na črno, ki mu je lani Finančna uprava (Furs) napovedala "vojno".

"Vsaka fizična oseba, ki oddaja lastno stanovanje v najem, mora finančni upravi prijaviti prejete dohodke. Ti dohodki se obdavčijo kot dohodek iz dejavnosti (v okviru podjetja) ali dohodek iz oddajanja premoženja v najem (oddaja napovedi za odmero dohodnine iz oddajanja premoženja v najem najpozneje do 15. januarja za preteklo leto)," pravijo na Fursu in poudarjajo, da je dejavnost nastanitve gostov, ki jo fizična oseba opravlja kot sobodajalec, po zakonu o gostinstvu opredeljena kot gostinska dejavnost, zato se dohodek sobodajalcev obravnava kot dohodek iz dejavnosti, vpisani pa morajo biti tudi v poslovni register.

Fizične osebe so po slovenski zakonodaji lahko sobodajalci, tudi če opravljajo dejavnost le občasno, vendar skupno ne več kakor pet mesecev v letu, ter gostom ponujajo do 15 ležišč. Gre za ponudnike namestitev v turističnih sezonah. Če ponudniki občasnih prenočišč niso registrirani kot sobodajalci, so obdavčeni glede dohodek iz oddajanja premoženja v najem, denimo tako kot najemodajalci stanovanj in drugih nepremičnin.

Poziv za odstranitev ovir
Registracija dejavnosti ali plačevanje davkov od najemnin pa ni edina težava s katero se srečujejo slovenski ponudniki Airbnb-ja. Pobudniki predloga za posodobitev predpisov, ki bi omogočali lažje kratkotrajno oddajanje nepremičnin, opozarjajo, da je pri oddaji nepremičnin več kot pet mesecev na leto, to potrebno kategorizirati, dobiti soglasje sostanovalcev, če imajo blokovsko stanovanje, pridobiti uporabno dovoljenje za stanovanje, goste prijaviti policiji ... Zato predlagajo enostavnejšo registracijo stanovanj, elektronsko prijavo gostov in elektronsko plačilo turističnih taks in ukinitev omejenega časovnega oddajanja na pet mesecev na leto.

Prvi odzivi ministrstev na pobudo so spodbudni, saj so tako na gospodarskem, finančnem, notranjem ministrstvu in ministrstvu za javno upravo naklonjeni rešitvam, ki bi omogočale lažje opravljanje dejavnosti, ki jih omogoča Airbnb. Le na okoljskem ministrstvu menijo, da "zaradi specifične pravne narave etažne lastnine ni mogoče opravljati dejavnosti sobodajalstva v večstanovanjski stavbi brez soglasja etažnih lastnikov". "Hkrati se zavedamo, da se je treba z zakonodajo prilagajati novim storitvam, novim dogajanjem in smo seveda tudi v povezavi s to konkretno pobudo pripravljeni sodelovati pri iskanju rešitev. Morda bi lahko v prihodnje pri spremembah stanovanjske zakonodaje razmišljali o znižanju odstotka, potrebnega za soglasje," pravijo na okoljskem ministrstvu.

Vsekakor bo zanimivo spremljati, kakšne rešitve bo sprejela vlada in kako hitro. Airbnb ni osamljen spletni servis, ki posameznikom na preprost način omogoča dodatni zaslužek, vendar jim to na drugi strani onemogoča okorna in zastarela zakonodaja.