Direktorica bančnega združenja je spomnila, da so se prihodki bank zmanjševali že dve četrtletji pred nastopom epidemije, in sicer zaradi svetovnega ohlajanja gospodarstva, kar se je poznalo tudi pri realizaciji bančnega sektorja. Poleg tega so, kot je dodala, v Sloveniji negativno vplivali tudi lani uvedeni ukrepi pri kreditiranju prebivalstva.

"Pandemija bo prinesla izzive in negativne posledice za bančno poslovanje z več vidikov. Odlogi posojil obveznosti, ki so bili gotovo pomemben državni ukrep, negativno vplivajo na likvidnost bank," je pojasnila.

Z vidika denarnega toka namreč znižujejo razpoložljivo likvidnost, kar pa za zdaj ne vpliva negativno na možnost bančnega sektorja, saj je likvidnostno stanje bistveno drugačno, kot je bilo v prejšnji finančni krizi.

Ukrepi za pomoč gospodarstvu, predvsem možnost odloga odplačevanja posojil, bodo po njenih besedah gotovo negativno vplivali na likvidnost bank, vendar pa ne na način, da bi morale banke omejevati nadaljnje kreditiranje. "To je dobra novica. Slaba pa je, da bo v naslednjih mesecih neizpodbitno sledila sprememba v gospodarskih panogah, ki se bo kazala v naraščajočem deležu neplačnikov, predvsem tistih z dolgoročno nezmožnostjo odplačil," je dejala.

V prihodnje bo pomembno tudi prestrukturiranje podjetij, s čimer se banke trenutno še ne ukvarjajo veliko, vendar se bo treba nanj temeljito in dovolj zgodaj pripraviti, da bomo lahko čim učinkoviteje pomagali tistemu delu gospodarstva, ki bo potreboval podporo.

"Z vidika učinkov na bilance bank to pomeni ne samo najedanje likvidnosti, temveč tudi kapitala, ki je eden ključnih pogojev sposobnosti, da bančni sektor podpira gospodarstvo," je dejala Zadravec Caprirolo in poudarila, da je s tega vidika zelo pomemben drugi sveženj protikoronskih ukrepov, ki se nanaša na poroštva pri financiranju. Če so dobro oblikovana, lahko namreč pripomorejo k ohranjanju kapitala bank na ravni, ki bo nato omogočalo financiranje gospodarstva.

Nejasnosti pri poroštvih

Med pomanjkljivostmi poroštvene sheme je poudarila nejasnost načina poplačila poroštva. "Dokler to ne bo jasno, potem nima vrednosti, ki naj bi jo imelo," je dejala. O tem vprašanju se sicer še pogovarjajo z ministrstvom za finance in upajo, da se bodo te stvari čim prej razjasnile.
Trenutno sicer banke ne poročajo o presežnem povpraševanju po novih likvidnostnih posojilih.

"Nekaj ga je, nekaj ga še lahko podprejo, medtem ko je večina potreb za mala in srednja podjetja trenutno naslovljenih prek drugih instrumentov SID banke in podjetniškega sklada. Vendar se bodo ta sredstva počasi izsušila, predvsem pri podjetniškem skladu," je opozorila.
Zato je pozvala, naj država izkoristi vse možnosti, ki jih ponuja tudi evropski bančni sistem, saj bi lahko sicer nastala izjemno velika kriza, če država ne bo pravočasno ukrepala.

Odlogi plačil posojil bodo sicer negativno vplivali na likvidnost bank, vendar pa so še vedno zmožne zagotoviti nadaljnje kreditiranje.