Banka Slovenije je pripravila dva scenarija ‒ blažjega, po katerem bi gospodarska aktivnost letos upadla za šest odstotkov, in ostrejšega, po katerem bi se BDP znižal za kar 16 odstotkov.

"V tem blažjem scenariju se pričakuje rezultat okoli nič, v ostrejšem pa bi donos na kapital lahko padel na negativne vrednosti, na minus sedem do minus osem odstotkov," je o vplivih na rezultat poslovanja bank konec leta za Radio Slovenija pojasnila Meta Ahtik iz Banke Slovenije.

Kreditni portfelj bank bi se ob ostrejšem scenariju dodatno poslabšal, stroški oslabitev in rezervacij pa povečali. Na ta način bi utegnile banke porabiti skoraj tri četrtine ustvarjenega dohodka. Ali to pomeni, da bo centralna banka kot glavni nadzornik tako kot v prejšnji krizi tudi zdaj zahtevala bančne dokapitalizacije? Nismo še tako daleč, pravi Ahtikova: "Bančni sistem bi absorbiral tudi tolikšne izgube, seveda pa je slika lahko drugačna pri posameznih bankah."

V prejšnji krizi so bila glavni problem prezadolžena podjetja, tokrat pa utegnejo biti po mnenju Banke Slovenije, gospodinjstva. Na to kaže tudi število vlog gospodinjstev za odlog plačevanja posojil. Medtem ko je tovrstnih vlog do sredine preteklega tedna oddalo sedem tisoč podjetij, je med gospodinjstvi takšnih prošenj še enkrat več, in sicer 15 tisoč.
V Banki Slovenije so poudarili, da to "v bančni sistem v prihajajočem obdobju vnaša novo negotovost".

Sicer pa Banka Slovenije v analizi še ugotavlja, da gre največje negativne posledice pričakovati v dejavnostih trgovine, prometa in skladiščenja ter gostinstva, ki so močno povezane s turizmom, ter v industriji, ki je močno vpeta v globalne verige vrednosti in odvisna od razmer v najpomembnejših trgovinskih partnericah. Prav tako se bo negativen učinek prelil v dejavnost prometa preko ohlajanja gospodarstev in motenj v globalnih dobavnih verigah.