Slovenija je kot majhno odprto gospodarstvo še posebej ranljiva za učinke pandemije, navaja komisija.

Evrskemu območju Bruselj napoveduje za letos 7,7-odstotni padec BDP-ja, v prihodnjem letu pa 6,3-odstotno rast. Sloveniji za leto 2021 napoveduje 6,7-odstotno rast.

Komisija pri opisu razmer v Sloveniji poudarja, da se je gospodarska rast upočasnjevala že v drugi polovici lanskega leta, zlasti zaradi zmanjševanja investicijskih odhodkov. Letos se bo gospodarska dejavnost bistveno skrčila, a velik stimulacijski sveženj bo po pričakovanjih delno ublažil izgube na področju zaposlovanja in dohodkov gospodinjstev ter utrl pot močnemu okrevanju v letu 2021.

Koronavirusna pandemija je velik šok za svetovno in evropsko gospodarstvo z zelo hudimi socialno-ekonomskimi posledicami. Gospodarstvo EU-ja bo letos doživelo recesijo zgodovinskih razsežnosti. Evropa doživlja najhujši gospodarski šok od velike depresije, ponazarjajo v komisiji.

Medtem ko je še februarja komisija evrskemu območju za letos in prihodnje leto napovedala 1,2-odstotno rast BDP-ja, kar je bilo enako kot v novembrski napovedi, je nekaj mesecev pozneje napoved slabša za okoli devet odstotnih točk.

Evrskemu območju komisija za letos napoveduje rekordni, 7,7-odstotni padec BDP-ja, celotnemu EU-ju pa 7,4-odstotnega. V prihodnjem letu pa naj bi gospodarstvo območja evra zraslo za 6,3 odstotka, celotnega EU-ja pa za 6,1 odstotka.

Okrevanje neenakomerno in negotovo

Čeprav je šok simetričen in čeprav je pandemija udarila vse članice, sta tako pričakovana recesija kot okrevanje neenakomerna. Največji padec BDP-ja komisija za letos napoveduje Grčiji (9,7 odstotka), Italiji (9,5 odstotka) in Španiji (9,4 odstotka). Najmanjši padec pa naj bi imeli Luksemburg (5,4 odstotka), Avstrija (5,5 odstotka) in Malta (5,8 odstotka).

Okrevanje posamezne članice bo odvisno ne le od razvoja pandemije, temveč tudi od strukture gospodarstva in zmožnosti odziva s stabilizacijskimi politikami. Glede na soodvisnost gospodarstev v EU-ju bo dinamika okrevanja v posameznih članicah vplivala na moč okrevanja drugih članic, poudarja komisija.

Izvršni podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za gospodarske teme, je opozoril, da lahko na tej točki razsežnost in resnost šoka koronavirusa za gospodarstvo napovedo le okvirno. Takojšnji učinek na svetovno gospodarstvo bo po njegovih besedah veliko hujši kot učinek finančne krize, globina krize pa bo odvisna od evolucije pandemije.

Opozorila pred drastičnimi spremembami gospodarstva

Komisija opozarja tudi na tveganje, da bo pandemija sprožila bolj drastične in stalne spremembe v odnosu do svetovnih vrednostnih verig in mednarodnega sodelovanja, kar bi lahko negativno vplivalo na zelo odprto in povezano evropsko gospodarstvo, ter da bi lahko pandemija pustila stalne brazgotine s stečaji in dolgoročno škodo na trgu dela.

Pandemija bo povečala brezposelnost. Ta naj bi se v evrskem območju povečala s 7,5 odstotka v lanskem letu na 9,6 odstotka v tem letu, nato pa naj bi se leta 2021 spet zmanjšala na 8,6 odstotka.

Pandemični šok bo vplival tudi na javne finance. Javnofinančni primanjkljaj in javni dolg bosta spet zrasla. V območju evra naj bi se javnofinančni primanjkljaj zvišal z 0,6 odstotka BDP-ja v lanskem letu na 8,5 odstotka v tem letu, nato pa naj bi leta 2021 spet padel na 3,5 odstotka BDP-ja. Javni dolg pa naj bi se od lani do letos povečal s 86 odstotkov BDP-ja na 102,7 odstotka BDP-ja, prihodnje leto pa naj bi se spet zmanjšal na 98,8 odstotka.

Stopnja inflacije bo zaradi padca povpraševanja in cen nafte strmo padla. V evrskem območju naj bi bila letos 0,2-odstotna inflacija, leta 2021 pa 1,1-odstotna.