V primerjavi z gospodarskim šokom v letih 2008 in 2009 bodo zaradi narave ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni razmere tokrat slabše predvsem v številnih storitvenih dejavnostih, kar že nakazujejo anketne ocene prihodnjega povpraševanja podjetij v publikaciji Gospodarska in finančna gibanja, ugotavlja Banka Slovenije. Ob hitrem širjenju pandemije in veliki negotovosti glede njenega trajanja se napovedi gospodarskih gibanj v zadnjih tednih hitro znižujejo, zato bi bila lahko letošnja recesija še močnejša od trenutnih napovedi.

Zaradi šoka v povpraševanju se je nafta občutno pocenila, v četrtek je bila medletno cenejša za več kot 60 odstotkov, hkrati pa so se znižale tudi cene drugih surovin, zato se v mednarodnem okolju krepijo deflacijski pritiski.

Sorodna novica IMF napoveduje največjo krizo po veliki depresiji leta 1929

Podatki še ne kažejo vseh razsežnosti globoke krize

"Tudi Slovenija se že spopada z globoko krizo, kjer pa razpoložljivi anketni podatki še ne kažejo vseh njenih razsežnosti. Gospodarska klima se je marca močno poslabšala, vendar je vrednost kazalnika še precej nad dnom iz prejšnje krize. Podjetja so marca trenutno moč povpraševanja ocenjevala kot še razmeroma ugodno, prvi resnejši obrisi težav, s katerimi se danes spoprijemajo, pa so se pokazali v njihovih ocenah pričakovanega povpraševanja," so poudarili.

Prvi znaki poslabševanja razmer na trgu dela

Pojavljajo se že tudi prvi znaki močnejšega poslabšanja razmer na trgu dela. Marca se je število na novo prijavljenih brezposelnih medletno povečalo za več kot 56 odstotkov, močno so se znižali tudi kazalniki pričakovanega zaposlovanja v podjetjih. V storitvenih dejavnostih (brez trgovine) je bilo mesečno znižanje kazalnika pričakovanega zaposlovanja največje po začetku prejšnje krize novembra 2008.

Padec inflacije v marcu je bil zaradi pocenitve elektrike močnejši kot v povprečju evrskega območja. Inflacija se je v primerjavi s februarjem znižala za 1,3 odstotne točke in je bila 0,7-odstotna. Tolikšna je bila tudi evrska inflacija, ki se je glede na februar znižala za 0,5 odstotne točke. "Močnejši padec slovenske inflacije je predvsem posledica cenejše električne energije, ki se je v okviru ukrepov za blaženje socialnih in gospodarskih posledic epidemije novega koronavirusa marca pocenila za skoraj 30 odstotkov," so zapisali.

Zaradi padca svetovnih cen nafte so bila spet nekoliko cenejša tudi goriva, vendar pa je večji vpliv nižjih cen nafte na slovensko inflacijo po predvidevanjih Banke Slovenije mogoče pričakovati v aprilu.

V tokratno krizo z boljšim izhodiščem

Slovenija je v tokratno krizo vstopila z dobrimi makroekonomskim kazalniki, v boljšem položaju sta tako podjetniški kot finančni sektor. Zadolženost podjetij in gospodinjstev je nizka in precej pod povprečjem evrskega območja. Prav tako je bil lani s 66,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) precej pod povprečjem slovenski javni dolg, ki pa ostaja v primerjavi z začetkom prejšnje krize (22,5 odstotka) precej višji.

V primerjavi s prejšnjo krizo je z 19,3 odstotka BDP bistveno ugodnejši neto dolžniški finančni položaj države. Stopnja anketne brezposelnosti je ena najnižjih med članicami, tudi finančni sektor je v dobri kondiciji, so našteli v Banki Slovenije. Kapitalska ustreznost in likvidnostni položaj bank sta ugodni. Glede na obdobje pred zadnjo krizo se je bistveno izboljšala tudi struktura financiranja bank. Večina teh kazalnikov se bo v krizi bistveno poslabšala, vendar njihove trenutne ravni dajejo dobro izhodišče za boj s krizo, so še dodali.