Mednarodna finančna ustanova s sedežem v Londonu je sicer v najnovejšem gospodarskem poročilu za regijo, v kateri deluje, svoja pričakovanja za rast slovenskega gospodarstva iz novembra lani poslabšala za 8,3 odstotne točke. Jeseni je namreč napovedovala 2,8-odstotno krepitev BDP-ja v tem letu.

EBRD je napovedi občutno poslabšal, vendar je vseeno od mednarodnih in domačih ustanov, ki so svoje napovedi za Slovenijo do zdaj prilagodile gospodarskemu šoku pandemije novega koronavirusa, za zdaj najmanj pesimističen.

Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) namreč za letos pričakuje 8,1-odstotni padec BDP-ja, Evropska komisija sedemodstotno zmanjšanje, Mednarodni denarni sklad osemodstotnega, Banka Slovenije pa glede na potek dogodkov pričakuje padec med 6,2 in 16,1 odstotka.

V EBRD-ju sicer pojasnjujejo, da je globina letošnjega padca slovenskega BDP-ja predvsem posledica upada zunanje trgovine zaradi ohromljenega evropskega in svetovnega gospodarstva. Slovenija je namreč zelo odprto in izvozno usmerjeno gospodarstvo, letna vrednost izvoza pa doseže 80 odstotkov BDP-ja. "Slovenija je od držav, v katerih deluje EBRD, med tistimi, ki so najbolj vpete v svetovne verige vrednosti," so zapisali v ustanovi.

Okrevanje slovenskega gospodarstva bo tako zelo odvisno od odpiranja gospodarstev po Evropi in svetu ter sproščanja omejitev doma in s tem postopne vrnitve v normalno delovanje v drugi polovici leta, so dodali.

Najbolje naj bi jo odnesli Madžarska in Poljska

Za celotno regijo EBRD-ja, ki zajema srednjo in vzhodno ter jugovzhodno Evropo, države nekdanje Sovjetske zveze in severnoafriške države ter Turčijo, so v Londonu napoved za 2020 glede na lanski november poslabšali za 6,5 odstotne točke, na 3,5-odstotni padec BDP-ja. Prihodnje leto naj bi sledilo okrevanje v obliki 4,8-odstotne rasti.

Rusko gospodarstvo naj bi se letos skrčilo za 4,5 odstotka, prihodnje leto pa okrevalo za štiri odstotke, turški BDP pa naj bi po letošnjem 3,5-odstotnem padcu v 2020 zrasel za šest odstotkov.

Države Zahodnega Balkana naj bi letos doletel 4,8-odstotni padec gospodarske dejavnosti, prihodnje leto pa naj bi imele 7,1-odstotno rast. Srbsko gospodarstvo kot največje med njimi naj bi bilo še najmanj prizadeto. Članice EU-ja iz srednje in vzhodne Evrope, v katerih deluje EBRD, naj bi letos kot skupina imele 4,3-odstotno zmanjšanje gospodarske dejavnosti, ki naj bi mu sledila 4,5-odstotna rast. Še najbolje naj bi jo po pričakovanjih odnesli Poljska in Madžarska.

V EBRD-ju so sicer poudarili, da so vse te napovedi izjemno negotove, saj je razvoj dogodkov popolnoma nepredvidljiv. Ob tem je glavna ekonomistka ustanove Beata Javorcik države pozvala, naj se v šoku brez primere ne zatekajo k nacionalističnim in protekcionističnim rešitvam, temveč naj okrepijo gospodarske vezi in druge oblike sodelovanja.

Napovedi EBRD-ja slonijo na pričakovanjih normalizacije razmer v drugi polovici tega leta. Če bodo strožje omejitve za gospodarstvo in javno življenje trajale bistveno dlje od pričakovanj, pa bo letošnja recesija še toliko globlja, okrevanje na ravni BDP-ja s konca 2019 pa bo trajalo kar nekaj let.