Socialna kapica je omejitev socialnih prispevkov, prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer poškodbe pri delu in za primer brezposelnosti ter za starševsko varstvo nad določenim zneskom prejemkov. Kdor preseže ta znesek pri svoji plači, ne plačuje dodatnih socialnih prispevkov.

Za uvedbo tovrstnega ukrepa se že vrsto let zavzemajo delodajalci, medtem ko mu sindikati ostro nasprotujejo, saj menijo, da bi dodatno zajedel v socialno državo.

V dosedanjih koalicijskih pogajanjih uvedbo vztrajno zagovarja NSi, ki meni, da je socialna kapica nujna zlasti zato, ker bi omogočila, da bi sposobne in produktivne posameznike zadržali v Sloveniji. Razbremenila naj bi tudi srednji razred in mu zagotovila boljše priložnosti.

V SD-ju pa trdijo, da gre za "bogataško" kapico, od katere bi imeli koristi le bogati. SMC se, kot je v današnjem pogovoru za Večer povedal njegov podpredsednik Milan Brglez, zavzema za uvedbo delne socialne kapice.

Kot je razložil ekonomist Jože P. Damijan, se socialna kapica uvaja zato, ker v primeru navzgor neomejenih socialnih prispevkov prihaja do omejenih socialnih upravičenj in stopnjevanja bruto plač.

Omejena socialna upravičenja se nanašajo na pokojnine, nižje od zneska, ki ga posameznik vplača v pokojninsko blagajno, saj je solidarnostno pomagal drugim, ki so v preteklosti plačevali manj, stopnjevanje bruto plač pa na večjo obremenjenost plač zaposlenih z višjo izobrazbo oz. višjimi kvalifikacijami. Podjetja, ki zaposlujejo večji delež višje izobraženih, imajo zato sorazmerno višje bruto stroške plač.

Socialno kapico ima več kot polovica EU-ja
Ob tem opozarja, da je večina držav v EU-ju socialno kapico uvedla v prejšnjih desetletjih, tako da jo ima danes 19 držav. Imajo jo vse sosede Slovenije, nimajo pa je skandinavske države razen Švedske, tri baltske države ter Belgija, Portugalska in Romunija.

Ureditve omejitve osnove za plačevanje prispevkov so po Damjanovi razlagi med državami različne. Večina držav pozna omejitve osnove za prispevke tako za delodajalce kot delojemalce, le nekatere države pa imajo omejitve osnove le za delojemalce, in sicer Irska, Madžarska, Švedska in Velika Britanija.

Večina držav ima uveljavljeno splošno omejitev osnove za vse vrste prispevkov za socialno varnost, Francija, Irska, Madžarska, Poljska in Švedska pa poznajo t. i. delno socialno kapico, ki v jeziku stroke pomeni, da omejitev osnove ne velja za zdravstveno zavarovanje.

Kako visoko so omejitve?
Socialna kapica je v večini držav EU-ja postavljena na od 2,5-kratnik do trikratnik osnove pri povprečni plači. V Avstriji imajo enotno omejitev osnove, ki znaša 63.420 evrov bruto plače letno oziroma 4.530 evrov bruto plače mesečno (z upoštevanjem 13. in 14. plače).

Nemčija medtem pozna različne omejitve glede na vrsto socialnih prispevkov. Za pokojninsko zavarovanje in za zavarovanje za primer brezposelnosti znaša omejitev osnove 5.950 evrov za stare dežele in 5.000 evrov za nove dežele. Pri zdravstvenem zavarovanju je omejitev nižja ter enotna za stare in nove zvezne dežele, in sicer znaša 4.050 evrov.

V Sloveniji delodajalci predlagajo, da se socialna kapica postavi na približno dvakratnik osnove pri povprečni plači oz. pri 37.000 evrih bruto letne plače ali nekaj več kot 3.000 evrov bruto mesečne plače. To bi zajelo okoli 42.000 ljudi.

Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER) je v analizi izpred nekaj let medtem omejitev osnove predlagal pri 47.000 evrov bruto letno.

Argumenti gospodarstva
Damijan se strinja z delodajalci, da je umanjkanje socialne kapice v Sloveniji ena izmed ključnih ovir za prestrukturiranje gospodarstva v smeri proizvodov z visoko tehnologijo.

"Neomejenost socialnih prispevkov navzgor prohibitivno vpliva na to, da bi podjetja zaposlovala več visoko kvalificiranih in visoko izobraženih kadrov. Pomeni neke vrste 'dodatni davek na pamet in znanje'. Drugače povedano, podjetja, ki želijo zaposliti več 'pameti in znanja', so drugače od Avstrije, Nemčije, Italije in Hrvaške za to dodatno obdavčena," pojasnjuje Damjan in dodaja, da ob takšni ureditvi slovenski izvozniki ne morejo držati koraka z evropskimi tekmeci v tehnološki in razvojni tekmi globaliziranega gospodarstva.

Sindikati: Socialna kapica namenjena bogatim
Sindikalna stran meni, da je ideja uvedbe socialne kapice "največji piarovski dosežek tega stoletja" in da njeno ime neupravičeno napeljuje na socialo.

V resnici s socialno kapico pridobivajo le najbogatejši, bankirji in menedžerji, in to za ceno dodatnega pritiska na socialne pravice oz. najrevnejše.

Izpad iz socialnih blagajn naj bi namreč znašal do 200 milijonov evrov. Socialna kapica je zato po njihovem mnenju popolno nasprotje solidarnosti, ki je temelj socialne države.

Sindikalno nasprotovanje spremembam?
Damijan meni, da se sindikati tako borijo, da se podjetja tehnološko ne bi preobrazila, da bi še naprej ohranjala proizvodnjo z nizko dodano vrednostjo in nizkimi plačami ter da bi bila v globalni tekmi obsojena na propad.

Zavrača tudi argument o zmanjšani stopnji solidarnosti in s tem socialne varnosti delavcev z nizkimi plačami.

"Avstrija in Nemčija nista zaradi socialne kapice nič manj socialni, temveč kvečjemu bolj, saj svojih podjetij, ki kvalificiranim kadrom plačujejo višje plače, ne obdavčujeta še dodatno za 'pamet in znanje'", poudarja. Višje izobraženi kadri omogočajo podjetjem razvoj in s tem zviševanje plač vsem zaposlenim, dodaja.

Prav tako naj ne bi držali izračuni o manjšem prilivu v socialne blagajne, ki bi klestil storitve socialne države.

Pri socialni kapici, postavljeni pri 37.000 evrih bruto letne plače, bi izpad fiskalnih prihodkov po izračunih IER znašal 132 milijonov evrov, gospodarstvo pa bi bilo razbremenjeno za 109 milijonov evrov. Pri meji 47.000 evrov pa bi fiskalni izpad ob nekaterih hkratnih drugih popravkih znašal zgolj 47 milijonov evrov, gospodarstvo pa bi razbremenili za 67 milijonov evrov, še povzema Damijan.

Seveda ta izpad fiskalnih prispevkov ne pomeni, da bi bilo zato treba krčiti socialne pravice, temveč bi morala država ta izpad nadomestiti z drugimi fiskalnimi viri ali z notranjimi prerazporeditvami, je še povedal Damijan.