Pred dnevi so kriminalisti v okviru preiskave zaradi suma storitve kaznivih dejanj zlorabe položaja in pravic potrkali kar na nekaj vrat. Šlo naj bi za sum podkupovanja (oz. plačevanja provizije) pri sklepanju posla Termoelektrarne Šoštanj z Alstomom.

Zgodba sega v leto 2007, ko je Termoelektrarna Šoštanj na razpisu za dobavo tehnološke opreme za šesti blok izbrala francosko multinacionalko Alstom in z njo 30. julija 2008 tudi podpisala pogodbo. Skupina strokovnjakov je namreč Alsomovo ponudbo ocenila za primernejšo od skupno dveh (drugo je podal nemški Siemes v sodelovanju z japonskim Hitachijem), poleg tega pa je bila od Siemens-Hitachijeve precej cenejša.

Francozova ponudba "cenejša in popolnejša"
Alstom je namreč za dobavo in montažo opreme postavil ceno 654 milijonov, Siemensova ponudba pa bi Teš stala med 711 in 786 milijoni evrov. Nekdanji direktor Teša Uroš Rotnik je v torkovih Odmevih zagotovil, da je bila odločitev za Alstom povsem transparentna, saj Siemens oz. njegov partner Hitachi sploh ni podal ponudbe, kakršno so zahtevali, in je niti na njihove pozive ni dopolnil oz. popravil. Danes je sicer že jasno, da bo končna cena šestega bloka, ki naj bi po letu 2027 (ko bo ugasnil še zadnji, peti blok) skrbel za proizvodnjo tretjine slovenske električne energije, presegla milijardo, zelo verjetno pa celo 1,3 milijarde evrov.

A leta pozneje so na dan prišle še nekatere druge podrobnosti - februarja letos je Komisija za preprečevanje korupcije v svojem vmesnem poročilu opozorila, da je bilo v procesu izbire najboljšega ponudnika storjenih kar nekaj "napak", med drugim se je Alstom celo "dokopal" do podatkov o ponudbi, ki jo je podal njegov konkurent, s čimer mu je bila omogočena nedovoljena prednost.

Kot omenjeno, so v preteklih dneh zaradi teh in še nekaterih drugih sumov nepravilnosti pri izbiri Alstoma kot dobavitelja strojne opreme policisti opravili več hišnih preiskav, pri katerih so iskali dokumente in druge dokaze, da si je francoska multinacionalka posel zagotovila na nezakonit način - s plačilom provizije oz. podkupovanjem. "Oglasili" so se pri nekdanjemu vodji projekta Teš 6 Bojanu Brešarju, na domu poslovneža in lobista Petra Kotarja in pri Urošu Rotniku, nekdanjemu direktorju Teša.

Prek fiktivnih svetovalnih pogodb nakazali več milijonov?
Na generalni policijski upravi so pojasnili, da je v istem času, ko je bila sklenjena pogodba z Alstomom, "dobavitelj iz Francije preko povezane družbe iz Švice z gospodarsko družbo z območja Ljubljane sklenil svetovalne pogodbe v skupni vrednosti več milijonov evrov". Družbo iz Ljubljane zato policija sumi, da je "poslovno povezana z naročnikom ter da so družba ali njene povezane družbe ali posamezniki aktivno sodelovali pri izbiri dobavitelja tehnološke opreme iz Francije". Policija zato sumi, da so sporne svetovalne pogodbe navidezne in "posledica odločitve o izbiri dobavitelja iz Francije", vrednost pogodb pa naj bi bila več milijonov evrov.

Kot se je izkazalo, je Kotar, eden izmed ključnih lobistov na področju energetike v Sloveniji, sodeloval v komisiji, ki je izbirala najboljšo ponudbo za Teš, pri čemer je sporno tudi to, da je solastnik dveh podjetij, (ne)posredno vpletenih v posel. Družba Sol Intercontinental, kjer ima polovični delež, je namreč eksluzivna zastopnica Alstoma na Hrvaškem, podjetje CEE, katerega 36 odstotkov je v Kotarjevi lasti, pa naj bi do zdaj na projektu gradnje šestega bloka sklenilo za nekaj manj kot dva milijona evrov poslov.

V Alstomu vse obtožbe o domnevnem podkupovanju zanikajo, v Siemensu pa obljubljajo, da bodo, če se izkaže, da so se v postopku izbire najboljšega ponudnika zgodile napake, ukrepali.

Ne Siemens ne Alstom nista (bila) povsem nedolžna
Zanimivo je sicer, da imata tako Alstom kot Siemens kar pestro zgodovino, ko gre za obtožbe podkupovanja in dajanja provizij v zameno za pridobitev posla. Siemens se je v resnih težavah znašel leta 2009, ko je bila proti njegovi podružnici v Rusiji sprožena obsežna preiskava zaradi domnevnega podkupovanja. Hitro je ukrepala tudi Svetovna banka, ki je nemškemu velikanu za dve leti prepovedala sodelovati na razpisih, ki jih (so)financira, poleg tega je Siemens moral plačati še 100 milijonov ameriških dolarjev odškodnine, ki je šla v poseben sklad svetovne banke za odpravo korupcije. Rok Praprotnik, namestnik predsednika komisije za preprečevanje korupcije, je v torek v Odmevih pojasnil, da je posledično Siemens "prečistil" svoje poslovanje.

Pred meseci pa je Svetovna banka kaznovala Alstom - februarja je dve njegovih hčerinski družbi, Alstom Hydro France in Alstom Network Schweiz, uvrstila na svojo črno listo, s čimer jima za tri leta prepovedala sodelovanje na razpisih, ki jih financira katera izmed njenih bank (npr. Evropska banka za obnovo in razvoj ali Evropska investicijska banka) ali bank, ki so se pridružile projektu (Azijska banka za razvoj, Medameriška razvojna banka).

Alstom podkupoval v Zambiji ....
Za ta korak se je odločila, ko so na dan prišle informacije, da naj bi Alstom leta 2002 plačal 110.000 evrov podkupnine družbi v lasti visokega funkcionarja zambijske vlade. Uradno je sicer šlo za svetovalne storitve pri projektu obnove energetske infrastrukture v Zambiji, vendar Svetovna banka vseeno ni bila navdušena nad transakcijo, očitno z razlogom, saj je Alstom soglašal s plačilom odškodnine v višini sedmih milijonov evrov in pol (9,5 milijona dolarjev), je pred meseci pisal Wall Street Journal (mimogrede, zaradi zapisanega je Alstom tožil novinarja David Crawford, a je sodišče tožbo ovrglo).

Predstavnik banke Leonard McCarthy je takrat zatrdil, da gre za "pomemben korak k zmanjševanju tveganja za prevare in korupcijo", ko gre za denar, ki ga "deli" njihova banka. V Alstomu so v odzivu najprej dejali, da izjava Svetovne banke ni točna in da s poravnavo krivde niso priznali, a so pozneje "po posvetu s pravnimi strokovnjaki" ugotovili, da njihova prvotna interpretacija poravnave ni točna.

... in tudi v Latviji, Tuniziji, Maleziji?
Že predtem, novembra lani, sta hčerinska in glavna družba, Alstom Network Schweiz in Alstom, morali plačati 40 milijonov švicarskih frankov odškodnine in kazni, ko so v štiri leta trajajočem postopku le dokazali, da Alstom Network Schweiz ni ustrezno ukrepal, da bi preprečil nevarnost podkupovanja, ko je sklepal posle v Latviji, Tuniziji, Maleziji in še 12 drugih državah. V "materi" Alstomu so v izjavi za javnost takrat zapisali, da je podjetje "očitno žrtev dejanj svojih zaposlenih", je maja še pisal Wall Street Journal.

Od opreme za elektrarne do vlakov in tramvajev
Francoska multinacionalka se sicer ukvarja s skoraj vsem - je ena vodilnih družb na svetu, ki proizvajajo tehnološko opremo na področju energetike: od kotlov, parnih, plinskih, vetrnih turbin, generatorjev, nadzornih sistemov in drugih "sestavnih delov" za jedrske, vetrne, hidro- in termoelektrarne. Kot piše na njihovi spletni strani, so opremili okoli četrtino vseh elektrarn na svetu, sodelovali pa so tudi pri zgradnji megahidroelektrarn na Kitajskem in v Braziliji, piše na njihovi spletni strani.

Alstom slovi tudi kot proizvajalec tirnih vozil - od vlakov podzemnih železnic (npr. newyorške) in tramvajev (v Dublinu, Alžiru, Barceloni, Melbournu itd) do superhitrih TGV-jev in nagibnega Pendolina, ki od leta 2000 vozi tudi v Sloveniji. Ukvarja se s celotnim procesom vzpostavitve železniških prog od začetka (postavitve tirov) do konca (elektronska oprema za nadzor). Ukvarja se tudi s proizvodnjo in postavitvijo visokonapetostnih daljnovodov.

V preteklem fiskalnem letu 19 milijard dobička
Celotna družba je imela marca letos 92.000 zaposlenih, piše na njihovi spletni strani, med 1. aprilom lani in 31. marcem letos pa je njihov dobiček znašal 19 milijard evrov, samo v zadnji četrtini fiskalnega leta so sklenili za šest milijard novih poslov. Velik delež od 21 milijard vrednih pogodb, sklenjenih v omenjenem obdobju, se nanaša na opremo za termoelektrarne, saj so prodali 14 plinskih turbin v Rusijo, na Bližnji vzhod in v jugovzhodno Azijo, opremili več velikih parnih elektrarn v Maleziji in vzhodni Evropi, sklenili pa so tudi svoj prvi posel, povezan z jedrsko energijo, v Rusiji, piše v sporočilu za javnost, objavljenem ob koncu fiskalnega leta na njihovi spletni strani.