Grški javni dolg se seveda medtem ni zmanjšal, ampak povečal. OECD je poleti napovedal, da se bo grško gospodarstvo letos skrčilo za skoraj 10 odstotkov, dolg pa bo (ob predpostavki, da ne bo novega vala okužb) dosegel 196,9 odstotka BDP-ja. Vse to so številke, ob katerih bi si le divji špekulant želel kupiti grške obveznice, sploh ob spominih na leto 2012, ko so finančni trgi razglašali, da gre za evropskega bolnika, ki spodjeda evrsko območje. Takrat so Atenam v zameno za pomoč ukazali strogo varčevanje (kar je državo pahnilo v še hujšo bedo), zdaj pa jo kvečjemu hvalijo, ker se je na epidemijo odzvala z milijardnimi fiskalnimi spodbudami.

Banke komaj čakajo na nove izdaje
Ker Evropska centralna banka neutrudno odkupuje obveznice vseh evrskih držav (laično rečeno, s tem tiska nov denar), so cene obveznic evropskih držav astronomsko visoke, zahtevana donosnost pa izjemno nizka. Pri slovenski 10-letni obveznici je, denimo, negativna, tako da se tisti, ki danes kupi ta papir, sprijazni, da bo ustvaril izgubo, če ga bo držal do dospetja. Ta teden je sicer zelo natrpan z izdajami novih obveznic. Kot ugotavljajo pri banki Commerzbank, bodo Nemčija, Italija, Francija, Španija, Portugalska in Nizozemska skupaj izdale za 30 milijard evrov obveznic. Seveda ni dvoma, da bodo razgrabljene, saj naj bi imele evropske poslovne banke po svežih podatkih kar za tri bilijone evrov presežne likvidnosti, vse to zaradi vseh "akcij" ECB-ja (mimogrede: decembra naj bi pri ECB-ju še okrepili svoj program odkupovanja obveznic.

NYSE: odličen ponedeljek, slabši torek
Poplava denarja, za kar skrbijo centralne banke in vlade, navzgor ne potiska le obvezniškega trga, ampak tudi nepremičninski (o tem smo pisali pred dnevi) in seveda delniški trg. Dow Jones se je v ponedeljek zvišal za skoraj odstotek, indeks S & P 500 za 1,6 odstotka (do rekorda z 2. septembra mu je zmanjkal manj kot odstotek vrednosti) tehnološki Nasdaq pa za 2,6 odstotka. Spet so blestele Applove delnice – podražile so se za dobrih šest odstotkov, na 124 dolarjev, vse to v pričakovanju torkove predstavitve 12. generacije iPhona, kultnega izdelka, s katerim je Apple v tretjem četrtletju ustvaril 44 odstotkov vseh prihodkov. V torek se je navdušenje poleglo, indeksi so zdrsnili v rdeče številke (Dow Jones se je znižal za 0,55 odstotka in prekinil štiridnevni pozitivni niz), tudi Applove delnice so se obrnile navzdol.

JPMorgan z 9,44 milijarde dobička
Ameriške korporacije so ta teden začele objavljati poslovne rezultate tretjega četrtletja. Prve so bile na potezi predvsem finančne ustanove, za katere analitiki pričakujejo v povprečju kar 60-odstotni padec dobička oziroma trikrat več od vseh delnic v sestavi indeksa S & P 500. Za zdaj kaže, da se motijo. Pri JPMorganu, največji ameriški banki, so imeli v treh mesecih (julij–september) sanjskih 9,44 milijarde dolarjev dobička, kar je štiri odstotke več kot v istem lanskem obdobju. Analitiki so pričakovali 2,32 dolarja dobička na delnico, bilo pa ga je 2,92 dolarja. Odličen dosežek je posledica cvetočega trgovanja v investicijskem bančništvu. Delnice so pozitivno začele torkovo trgovanje, do 21. ure pa zdrsnile za dva odstotka.

Johnson & Johnson ustavil testiranje
Slabše je v obdobju med 1. julijem in 30. septembrom poslovala banka Citigroup. Dobiček se je zaradi nižjih obrestnih mer in povečanja slabih posojil stopil za tretjino, a je bil še vedno večmilijarden (3,2 milijarde dolarjev). Rezultate je objavil tudi koncern Johnson & Johnson in presegel napovedi analitikov, poleg tega je zvišal oceno celoletnega poslovanja. Vseeno so delnice izgubile dva odstotka in pol, saj je podjetje začasno ustavilo testiranje svojega cepiva proti covidu-19. Ta novica je v torek vplivala na celoten Wall Street, tako da sta Dow Jones in S & P 500 izgubila več kot pol odstotka.

Nafta po spodbudnih kitajskih podatkih navzgor
Svojo pot ta teden ubira naftni trg. Po občutnem ponedeljkovem padcu (stavka v norveških rafinerijah se je končala, Libija zvišuje proizvodnjo, prav tako tudi ameriški proizvajalci po orkanu Delta) so tako cene nafte v torek pridobile približno dva odstotka. Ključna je bila spodbudna novica, da je Kitajska, največja svetovna uvoznica nafte, septembra uvozila dnevno po 11,8 milijona sodov nafte, kar je 5,5 odstotka več kot avgusta in 17,5 odstotka več kot lani septembra. Za 159-litrski sod brenta je bilo treba plačati več kot 42 dolarjev, vrednost ameriške lahke nafte pa se je zvišala nad 40 dolarjev.