Anketna brezposelnost med mladimi je lani znašala devet odstotkov, od leta 2013, ko je bila najvišja, pa se je znižala za 10,1 odstotne točke, je sporočil državni statistični urad.

Število aktivnih oseb med prebivalci Slovenije se je lani glede na leto prej povečalo za 0,7 odstotka, in sicer na 1.034.000. Delovno aktivnih je bilo 981.000 oz. za 2,2 odstotka več, brezposelnih pa 53.000.

Med brezposelnimi je bilo 48 odstotkov moških in 52 odstotkov žensk. Število brezposelnih moških je bilo glede na leto 2017 nižje za 19,2 odstotka, število brezposelnih žensk pa za 23,6 odstotka. Neaktivnih prebivalcev je bilo 724.000 ali za 0,9 odstotka manj.

Zaposlenih je bilo 832.000 prebivalcev Slovenije ali 1,5 odstotka več kot v 2017. Med njimi jih je bilo 95 odstotkov zaposlenih v delovnem razmerju, 31.000 (štirje odstotki) jih je delalo prek študentskega servisa, 9000 (en odstotek) pa v drugih oblikah dela.

Zaposlenih v rednem delovnem razmerju je bilo 792.000 ali 2,4 odstotka več kot leto prej. Od tega je bilo število zaposlenih za določen čas za osem odstotkov nižje, število zaposlenih za nedoločen čas pa za štiri odstotke višje kot v 2017.

Še izraziteje se je v letu 2018 med vsemi delovno aktivnimi povečalo število samozaposlenih; bilo jih je 122.000 ali za 8,3 odstotka več kot v letu 2017 in največ, odkar statistični urad zbira anketne podatke o aktivnem in neaktivnem prebivalstvu.

Visoka delovna aktivnost

Stopnja delovne aktivnosti je bila lani 55,8-odstotna in najvišja po letu 2009. Med prebivalci, starimi med 20 in 64 let, pa je bila 75,4-odstotna in za dve odstotni točki višja kot leta 2017. Stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini od 20 do 64 let je vodilni kazalnik strategije Evropa 2020, eden izmed kazalnikov trajnostnega razvoja in eden izmed kazalnikov uspešnosti uresničevanja strateških usmeritev razvoja Slovenije 2030, navaja statistični urad.

Trg dela se nenehno spreminja in obsega številne oblike dela ter zaposlitev. Statistiki so tokrat poleg ustaljenih podatkov o trgu dela pogledali tudi, kolikšna je bila v letu 2018 t. i. podzaposlenost med delovno aktivnimi in kolikšna je bila t. i. potencialno dodatna delovna sila med neaktivnimi prebivalci.

Podzaposlenost označuje delovno aktivne, katerih delovni čas je krajši od polnega, a bi želeli delati več ur in bi bili pripravljeni sprejeti več dela takoj oz. v naslednjih dveh tednih. Med delovno aktivnimi je bilo 89 odstotkov (876.000) takih, ki so opravljali delo s polnim delovnim časom in 11 odstotkov (105.000) takih, katerih delovni čas je bil krajši od polnega. Med slednjimi so lani zabeležili 21.000 t. i. podzaposlenih delavcev ali 21 odstotkov od delovno aktivnih, ki so običajno delali manj kot 36 ur tedensko.

Potencialna dodatna delovna sila ali potencialno dodatni aktivni prebivalci so med neaktivnimi osebami. Potencialno dodatne aktivne osebe statistični urad deli v dve podskupini. Prvo sestavljajo osebe, ki ne iščejo dela, vendar kljub temu želijo delati in so na voljo. Takih oseb je bilo lani 18.000. Drugo skupino pa sestavljajo osebe, ki iščejo delo, vendar ga niso pripravljene sprejeti takoj oz. v dveh tednih. Takih je bilo približno 4000. Skupaj so potencialno dodatno aktivne osebe predstavljale približno tri odstotke neaktivnih.

Kategoriji potencialno dodatno aktivni in podzaposleni sta dodatni obliki brezposelnosti na trgu dela in nista upoštevani v definiciji brezposelnosti Mednarodne organizacije dela. V celotni Evropski uniji je bilo po zadnjih podatkih (za leto 2017) približno devet milijonov podzaposlenih in 10 milijonov potencialno dodatno aktivnih oseb, so v današnji objavi še pojasnili na Statističnem uradu RS.